Jedro

Predlagatelj za preživljanje mld. A. A. plačuje nasprotni udeleženki 150 EUR mesečno, nasprotna udeleženka je zaposlena kot policistka in redno prejema plačo. Glede na to ni izkazana verjetnost, da je A. A. zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za njegovo preživljanje ogrožen. Ustrezen znesek preživnine pa bo sodišče določilo po izvedenem dokaznem postopku, torej s končno odločbo.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se: - v točki I izreka izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, da se ji mld. A. A. začasno zaupa v vzgojo in varstvo, zavrne; - III. točka izreka (to je odločitev glede prešolanja mld. A. A. in glede spremembe kraja stalnega prebivališča) razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Izpodbijana odločitev**

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu nasprotne udeleženke (NU) za izdajo začasne odredbe z dne 3. 3. 2021 in ji začasno zaupalo v vzgojo in varstvo mld. sina A. A., v preostalem delu, to je glede začasne ukinitve stikov predlagatelja s A. A. in začasnega plačevanja preživnine, je predlog zavrnilo (točka I izreka). Zavrnilo je tudi predlagateljev predlog z dne 10. 5. 2021 za izdajo začasne odredbe, da se mu mld. sin začasno zaupa v vzgojo in varstvo (točka II izreka). V točki III izreka je zavrnilo predlog NU z dne 7. 6. 2021 za izdajo začasne odredbe za prešolanje mld. A. A. na Osnovno šolo E. ter v Glasbeno šolo F. in spremembo kraja stalnega prebivališča na E. V točki IV izreka je predlagatelju in nasprotni udeleženki naložilo, da se skupaj z mld. A. A. v roku 8 dni vključijo v sistemsko družinsko psihoteprapijo na kliniki za psihiatrijo in psihoterapijo. Odločilo je še, da se v primeru kršitve začasne odredbe v točki I in IV izreka kršitelju izreče denarna kazen 500 EUR, ki se bo v primeru kršitve z novim sklepom zvišala (točka V); da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka postopka (VI. točka izreka); da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa in pridržalo odločitev o stroških postopka zavarovanja do končne odločitve o glavni stvari.

2. Pritožujeta se oba udeleženca postopka.

**Povzetek pritožbenih navedb in navedb odgovorov na pritožbi**

3. Predlagatelj se pritožuje zoper I. in in II. točko izreka. Meni, da sklep glede začasnega zaupanja mld. A. A. materi nima konkretnih in utemeljenih razlogov. A. A. glede običajnih, vsakodnevnih odločitev sploh ni ogrožen in se niti ni trdilo, da je. O vsakdanjem življenju otroka že več kot leto dni povsem samostojno odloča NU, ki je uspela doseči popolno odtujitev otroka od njega. Sodišče je do njenih ravnanj, ki se še stopnjujejo in so v veliko škodo otroka, popolnoma nekritično. Z izdajo začasne odredbe je NU omogočilo ugodnejši položaj v postopku; prejudiciralo je končno odločitev, komu bo otrok zaupan v vzgojo in varstvo. To bi moralo biti v konkretnem primeru stvar končne odločitve, ne odločitev na podlagi nepopolno izvedenega dokaznega postopka. Povsem je sodišče spregledalo zadnje mnenje CSD z dne 3. 6. 2021, iz katerega izhaja, da je mati s svojimi ravnanji dosegla, da otrok odločno zavrača vsakršen stik z očetom in da otrokovo varstvo sedaj ni tako ogroženo, da bi bilo potrebno kaj ukrepati z izdajo začasne odredbe glede dodelitve otroka. Nekritično je sledilo enostranski izjavi NU glede selitve na Štajersko. NU izsiljuje selitev otroka že med postopkom s ciljem, da bi ga popolnoma odtujila. Morebitne koristi za otroka s selitvijo na Štajersko sodišče sploh ni ugotavljalo. A. A. izraža željo po selitvi na Štajersko zato, da bi ugodil želji svoje mame, ki se ji povsem podreja. Beg v drug kraj bo odnos med A. A. in njim še poslabšal, kar gotovo ni v korist otroka. Sodišče bi moralo še pred izdajo začasne odredbe angažirati izvedenca klinične psihologije in z njegovo pomočjo preveriti, ali je želja A. A. po selitvi resnična in v njegovo korist. Samo nima strokovnega znanja, da bi ocenilo ali otrok izraža lastno mnenje. Morebitne zatrjevane samomorilne misli niso bile nikoli potrjene ali zaznane s strani zdravnikov ali strokovnih delavcev CSD. Izdaja začasne odredbe o zaupanju A. A. v varstvo in vzgojo materi v ničemer ne bo vplivala na otrokovo psihično umiritev in pripomogla k vzpostavitvi stikov, odtujenost se bo samo še stopnjevala. Mati je premalo kritična do otrokovih šibkih in bolj ranljivih točk, ni dovolj vztrajna in dosledna, ne postavlja meja in in ne vlaga dovolj energije v vzgojne dejavnosti, ne ločuje med otrokovimi in lastnimi potrebami in ima lastnosti, ki vodijo v odtujevanje otroka od očeta. Glede njegovega predloga za izdajo začasne odredbe o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo sodišče ni navedlo nobenih razlogov o odločilnih dejstvih. Prej navedeno ravnanje matere narekuje odločitev sodišča v smislu sedmega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (DZ). Zaradi ravnanj mame je ogrožen otrokov zdrav psihičen razvoj. Zato višjemu sodišču predlaga, naj spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da predlog NU za izdajo začasne odredbe glede vzgoje in varstva v celoti zavrne in ugodi njegovemu predlogu.

4. NU v odgovoru na pritožbo poudarja, da stike med A. A. in predlagateljem ves čas spodbuja, predlagatelj ne ravna ustrezno. Predlagatelj je seznanjen kje otrok prebiva. Na Štajerskem ima A. A. dobre pogoje za življenje in zdrav razvoj. Predlagatelj si po svoje interpretira neresnice iz poročil CSD, tudi sicer je pritožba polna neresnic in napačnega videnja zadeve. Predlagatelj A. A. „ne gre naproti“, življenje z njim otroku ni v korist, grozi celo s samomorom. Predlaga, naj višje sodišče pritožbo predlagatelja zavrne.

5. V svoji pritožbi NU navaja, da se pritožuje zoper točke III, IV in VI izreka. Sodišču očita, da je s svojimi odločitvami preprečilo izvajanje izdane začasne odredbe, saj otroku ne more zagotoviti niti pravice do šolanja, ker predlagatelj odklanja soglasje za prešolanje. Ugotovitve sodišča so zgrešene, so v nasprotju s strokovnimi navodili zdravnikov in psihologa bolnišnice. Mnenja izvedenca ni pridobilo, začasne ukrepe pa je obrazložilo, kot da je samo izobraženo za klinično psihologijo. S tem je zagrešilo bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), glede zagotavljanja pravic otrok je kršilo določbe DZ in Konvencije o otrokovih pravicah (KOP). Obstoji utemeljena bojazen o suicidalnosti otroka. Siljenje otroka, da živi v hiši last očeta v Beli krajini in se mora tam šolati, je absurdno in v škodo otroku. Na Štajerskem ima svojo sobo, zagotovljeno varstvo, ima prijatelje in ljubeče sorodnike. Sodišče ni upoštevalo ugovorov, ki jih je podala na predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe. Opisuje kako so živeli, dokler si predlagatelj ni našel nove partnerke in začel zanemarjati dom in otroka. Po odselitvi je A. A. iz dneva v dan kazal večji odpor do stikov z očetom. Da predlagatelj zahteva skrbništvo, kaže kako malo mu je mar za pravice, želje in občutke lastnega otroka. Siljenje otroka v stike predstavlja kršitev 12. člena KOP in je v nasprotju s 7. členom DZ. Sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov: zaslišanje prič, vpogled v SMS sporočila in slike, poslušanje posnetkov pogovorov na CD. Opisuje kakšna strokovna pomoč je nudena otroku in očita sodišču, da se ni z vso resnostjo prepričalo, kaj bi pomenilo za otroka, če bi brez strokovne ocene sledilo predlogu predlagatelja. Nobenega razloga ni, da ni odločilo tudi o preživnini. Imelo je vse možnosti odločiti meritorno o določitvi vzgoje in varstva in v spisu so podatki o potrebah A. A. Preživnina, ki jo predlagatelj samovoljno plačuje, je prenizka, primerna preživnina bi bila 300 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj samo odloči o vseh njenih predlogih, podredno naj zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom.

6. V odgovoru na pritožbo NU predlagatelj v bistvenem ponavlja navedbe iz svoje pritožbe. Opozarja, da prešolanje otroka ne sodi med odločitve vsakdanjega življenja. Da bo A. A., če se ne bo prešolal, ogrožen, NU ni izkazala. Selitev je namenjena le nadaljnjemu odtujevanju otroka. Ker redno plačuje preživnino 150 EUR mesečno, otrok ni ogrožen. NU stroškov preživljanja, ki bi opravičevali višjo preživnino, ni z ničemer izkazala. Pritožbeno sodišče naj pritožbo NU zavrne.

**Presoja višjega sodišča**

7. Pritožbi sta delno utemeljeni.

8. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo o več predlogih udeležencev postopka za izdajo začasne odredbe. Materialnopravna podlaga so zato določbe DZ o začasnih odredbah, ki so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ). Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost kot pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je podana, če otrok utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Izdajajo pa se začasne odredbe po v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predpisanem postopku (100. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Gre za hiter postopek v okviru katerega sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve. Ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti očitnejši od drugih. Če ugotovi s stopnjo verjetnosti, da je otrok ogrožen, izda sodišče tako začasno odredbo (lahko tudi po uradni dolžnosti), da se prepreči ugotovljeno ogrožanje otroka.

9. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo za odločitev o predlaganih začasnih odredbah relevantna dejstva. Predlagatelj se je spomladi leta 2020 odselil od NU in njunega, dne ... 2011 rojenega sina A. A. Odnos med udeležencema postopka je izredno konflikten. Kmalu po odselitvi je otrok pričel stike z očetom zavračati. Udeleženca sta se najprej s poravnavo dogovorila za dva stika A. A. z očetom na domu materinih staršev, vendar do vzpostavitve ustreznega odnosa med njima ni prišlo. Sodišče je zato 17. 2. 2021 izdalo začasno odredbo o nadzorovanih stikih na CSD. Tudi ob pomoči strokovnih delavcev CSD se stiki med A. A. in predlagateljem niso vzpostavili, A. A. jih odločno zavrača, njegov odpor do stikov je vedno večji. Od 3. 3. do 15. 3. 2021 je bil zaradi stiske, v kateri se je znašel, hospitaliziran v UKC ..., Klinika za pediatrijo. Iz dopisa, ki ga je bolnišnica poslala sodišču po zaključku hospitalizacije, izhaja, da je A. A. izražal stisko, poudarjen je bil občutek ogroženosti, strahov, negotovosti, ki v relaciji do očeta dobiva fobične kvalitete. Porušena komunikacija in relacije v družini so v tolikšni meri porušile dečkovo ravnotežje, da ne zmore več konstruktivne prilagoditve, soočanja z dogajanjem v družini in v njem samem, kar vodi do vse bolj regresivnega funkcioniranja ter do umikanja in bežanja pred vsem. Iz poročil CSD je razviden zelo negativen odnos otroka do očeta, grozil je celo, da se bo ubil, če bodo vztrajali, da ga (le) vidi, in vpil, da hoče živeti daleč stran na Štajerskem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se A. A. dobro počuti na Štajerskem, kjer z NU biva pri dedku in babici, ki ga v odsotnosti NU čuvata.

10. Navedenih dejanskih ugotovitev pritožbi nista izpodbili.

11. Pritožba NU je v več delih pavšalna, vsebuje pa tudi navedbe, ki se ne nanašajo na v izpodbijanem sklepu vsebovane odločitve. Z izpodbijanim sklepom niso bili določeni stiki in A. A. ni bil z njim zaupan v varstvo in vzgojo predlagatelju, zato pritožbeno sodišče na navedbe NU, ki se nanašajo na navedeno, ne bo odgovarjalo. Kaj bi k odločitvi o predlaganih začasnih odredbah pripomoglo zaslišanje prič B. B. in C. C., kateri edino poimensko navede, pritožnica ne pojasni. Tudi ne kaj bi k odločitvi o predlaganih začasnih odredbah pripomogli dokazi s SMS sporočili, slikami, poslušanje posnetkov. Gre za nekonkretizirano kritiko, ki ne terja podrobnejših pojasnil drugostopenjskega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP1).

12. Glede očitkov pritožb v zvezi z izvedencem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče izvedenca že imenovalo, vendar pa mnenje še ni izdelano. Ko bo, bo sodišče sprejelo končno odločitev, do takrat pa razmerja v razpadli družini ob izpolnjenih pogojih za izdajo začasne odredbe lahko ureja le z izdajo le-teh. Sodišče opozarja oba pritožnika, da lahko največ za korist otroka naredita starša sama, v konkretnem primeru z vzpostavitvijo strpnosti do bivšega partnerja in primerne, konstruktivne komunikacije.

13. Na ostale navedbe pritožb bo višje sodišče odgovorilo v nadaljevanju, ko bo obravnavalo vsak predlog udeležencev oziroma odločitev prvostopenjskega sodišča o njunih predlogih posebej.

_Glede predloga NU, da se mld. A. A. začasno zaupa v vzgojo in varstvo njej, začasno ukinejo stiki s predlagateljem in glede začasnega plačevanja preživnine (točka I izreka prvostopenjskega sklepa)_

14. Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da odločitev o začasnem zaupanju otroka v varstvo in vzgojo NU zajema tudi možnost, da NU sama spremeni otrokovo stalno prebivališče. Skladno s tretjim odstavkom 151. člena DZ lahko tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o otrokovem stalnem prebivališču le, če s tem ne posega bistveno v otrokov razvoj. Selitev iz Bele krajine v cca. 200 km oddaljen kraj na Štajersko povzroči spremembo življenjskega ustroja otroka: spremeni se socialno okolje, zmanjšane se možnosti za stike z nerezidenčnim staršem, glede na razdaljo vključuje prešolanje, saj bi se v nasprotnem primeru moral otrok voziti v šolo in iz nje, v vsako smer cca. dve uri. To pomeni, da gre za odločitev, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. NU zato brez soglasja predlagatelja ne more spremeniti stalnega prebivališča otroka in ga prešolati.

15. A. A. ni ogrožen zato, ker ni s sodno odločbo določeno, da se zaupa v vzgojo in varstvo NU. Z verjetnostjo je izkazano, da je ogrožen, ker nima stikov z očetom, zato je sodišče z začasno odredbo 17. 2. 2021 določilo, da se izvajajo stiki pod nadzorom CSD. Z začasnim zaupanjem otroka v varstvo in vzgojo mami se torej njegova ogroženost ne more odvrniti in je odločitev o ugoditvi predlogu materialnopravno zmotna.

16. Ker je pri odločitvi o začasnem zaupanju A. A. v varstvo in vzgojo NU sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je višje sodišče v tem delu ugodilo pritožbi predlagatelja in odločitev spremenilo tako, da je predlog NU za izdajo začasne odredbe z dne 3. 3. 2021 tudi v tem delu zavrnilo (5. točka 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Odločitev o zaupanju mld. A. A. v varstvo in vzgojo bo stvar končne odločbe. Brez mnenja izvedenca namreč v okoliščinah konkretnega primera sodišče te odločitve ne bo moglo sprejeti, saj ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, da bi ocenilo psihološke vidike razmerij med udeležencema postopka in njunim otrokom.

17. V pritožbi NU očitno pomotno ni navedeno, da se pritožuje tudi zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa. Vsebinsko se NU namreč pritožuje zoper odločitev o zavrnitvi njenega predloga za izdajo začasne odredbe o začasni ukinitvi stikov in o začasnem preživljanju, vendar neutemeljeno.

18. Če otrok s staršem, ki ima primerne starševske kapacitete (da jih predlagatelj ne bi imel, ni z ničemer izkazano), nima stikov, pride do odtujitve otroka, ta pa po mnenju stroke ogroža njegov zdrav in celosten razvoj. Zato je bila izdana začasna odredba z namenom ponovne vzpostavitve stikov A. A. s predlagateljem. Iz poročil o stikih, ki so bili z začasno odredbo z dne 17. 2. 2021 v zvezi s sklepom VSL IV Cp 536/2021 z dne 7. 5. 2021 določeni pod nadzorom CSD, izhaja, da je ob tretjem poizkusu vzpostavitve stikov A. A. želel slišati, kaj mu je napisal oče, in je bil manj razburjen in impulziven kot pri prvih dveh poskusih vzpostavitve stikov. Glede na to je odločitev, da se ob ustrezni podpori otroku in staršema poskuša nadaljevati z z začasno odredbo določenimi stiki materialnopravno pravilna.

19. Predlagatelj za preživljanje mld. A. A. plačuje NU 150 EUR mesečno, NU je zaposlena kot policistka in redno prejema plačo. Glede na to ni izkazana verjetnost, da je A. A. zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za njegovo preživljanje ogrožen. Ustrezen znesek preživnine pa bo sodišče določilo po izvedenem dokaznem postopku, torej s končno odločbo.

20. Po obrazloženem in ker tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, je pritožbeno sodišče pritožbo NU v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

_**Glede predloga predlagatelja za izdajo začasne odredbe, da se mld. A. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo njemu (točka II izreka sklepa sodišča prve stopnje)**_

21. Predlagatelj si zmotno razlaga mnenje CSD z dne 3. 6. 2021. To mnenje je CSD podal v zvezi z njegovim predlogom, da se mu otrok začasno zaupa v varstvo in vzgojo. CSD meni, da je treba najprej vzpostaviti stike med očetom in sinom, da se ne bo odtujitev še poglobila, otrokovo varstvo pa ni tako ogroženo, da bi bilo potrebno takoj ukrepati z izdajo začasne odredbe. Ker A. A. živi z NU in dejansko sedaj sama odloča o njegovem varstvu in vzgoji, saj s predlagateljem praktično ne komunicirata, iz mnenja CSD v resnici izhaja, da A. A., kljub temu, da NU sama izvaja varstvo in vzgojo, ni tako ogrožen, da bi bil potreben poseg države z začasnim zaupanjem otroka v varstvo in vzgojo predlagatelju.

22. Dejstvo je, da A. A. predlagatelja že več kot eno leto odklanja, sedaj že ob omembi očeta grozi s samomorom. To izhaja iz poročil CSD, psihološkega izvida ambulante ... z dne 7. 6. 2021 in dopisa UKC ..., Klinika za pediatrijo. Za zaupanje otroka v varstvo in vzgojo očetu z začasno odredbo v teh okoliščinah konkretnega primera tudi po presoji višjega sodišča ni pogojev, saj ni verjetno, da bi se s tem preprečila v 157. členu DZ definirana škoda. Odločitev o zaupanju A. A. v varstvo in vzgojo bo sodišče lahko sprejelo šele po izvedenem dokaznem postopku, kar pravilno navaja tudi pritožnik na strani 5 pritožbe, hkrati pa v nasprotju s tem svojim stališčem predlaga, naj se otrok začasno zaupa v vzgojo in varstvo njemu.

23. Odločitev o zavrnitvi predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe je torej materialnopravno pravilna. Tudi nobene procesne kršitve sodišče prve stopnje v zvezi s to odločitvijo ni zagrešilo. Predlagateljevo pritožbo je zato treba v tem delu zavrniti in v II. točki izreka potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

_**Glede predloga NU za izdajo začasne odredbe za prešolanje mld. A. A. in spremembo kraja stalnega prebivališča (točka III izreka sklepa sodišča prve stopnje)**_

24. Prešolanje otroka v osnovno šolo, ki je približno 200 km oddaljena od šole, ki jo obiskuje, ter od bivališča enega od staršev, predstavlja izvajanje starševske skrbi, o kateri se morata starša glede na tretji odstavek 151. člena DZ sporazumeti.2 Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se skladno s 104. členom ZNP-1 postopek za odločanje o vprašanjih o izvajanju starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, začne le na predlog (ne po uradni dolžnosti). Napačna pa je nadaljnja presoja prvega sodišča, ki je predlog NU z dne 7. 6. 2021 je zavrnilo, ker da ni podala predloga za nadomestitev soglasja staršev.3

25. Na naroku 7. 6. 2021 je pooblaščenka NU navedla, da predlaga izdajo začasne odredbe glede prešolanja A. A. in spremembe kraja stalnega bivanja. Dejstvo, da je bil predlog podan na naroku v postopku zaradi dodelitve otroka, določitve preživnine in določitve obsega stikov, ni odločilno. Pristojno sodišče mora predlog za sodno varstvo obravnavati ne glede na to, da se po pravilih vpiše v drug vpisnik, kot je vpisana že obravnavana zahteva za sodno varstvo. Konkretni predlog lahko obravnava v okviru tega postopka, saj je mogoče posamezne predloge strank združiti v skupno obravnavanje skladno s 300. členom ZPP.

26. Podani predlog ni povsem jasen, kar pa sodišča, ki mora ves čas postopka gledati na koristi otroka, ne odvezuje, da ga obravnava. Moralo bi v okviru materialno procesnega vodstva razčistiti, kakšen predlog je NU sploh podala. Skladno s 166. členom DZ se začasna odredba lahko izda tudi pred uvedbo postopka o izvajanju starševske skrbi. V tem primeru mora stranka glavni postopek sprožiti v sedmih dneh, sicer sodišče postopek ustavi in razveljavi opravljena dejanja. Podanega predloga za izdajo začasne odredbe torej sodišče ne more zavrniti iz razloga, da še ni bil sprožen postopek za izvajanje starševske skrbi (t.j. za nadomestitev soglasja). Glede na okoliščine konkretnega primera pa se tudi nakazuje, da gre v resnici za predlog za začetek postopka za odločanje o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (104. člen ZNP-1). Predlog namreč ni oblikovan kot začasna odredba (ni npr. navedeno sredstvo izvršbe, do kdaj naj začasna odredba velja, …).

27. Ker je odločitev prvega sodišča v tem delu preuranjena, je višje sodišče ugodilo pritožbi NU in razveljavilo točko III izreka izpodbijanega sklepa, zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Navodila za nadaljnje delo so razvidna iz predhodne obrazložitve. Predlog, da se zadeva dodeli drugemu sodniku, je brez vsake argumentacije. Za tako odločitev višje sodišče ne vidi prav nobenega razloga.

_**O pritožbi NU zoper točki IV in VI izreka izpodbijanega sklepa**_

28. NU v uvodu pritožbe navaja, da se pritožuje zoper III., IV. in VI. točko izreka izpodbijanega sklepa. V obrazložitvi pa odločitve, da se morata udeleženca postopka skupaj s A. A. vključiti v sistemsko družinsko psihoterapijo (točka IV izreka izpodbijanega sklepa) ne napada. To odločitev je pritožbeno sodišče zato skladno s 350. členom ZPP preizkusilo le po uradni dolžnosti. Ugotavlja, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna. Brez ustrezne terapije, v katero bodo vključeni vsi trije, A. A. z očetom, ki ima primerne starševske kapacitete, ne bo zmogel navezati stika in bo še naprej ogrožen njegov skladen razvoj. Tudi nobenih upoštevnih procesnih kršitev ni. Enako velja za odločitev v točki VI izreka, da začasna odredba velja do drugačne odločitve oziroma do pravnomočnega zaključka postopka. V navedenih delih je treba pritožbo NU zavrniti.

_**Stroški pritožbenega postopka**_

29. Ker so stroški, ki nastajajo med postopkom v zvezi z predlogi za izdajo začasne odredbe, del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), bo tudi o stroških pritožbenega postopka na podlagi 163. člena ZPP odločeno s končno odločbo.

1 ZPP se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom ZNP-1. 2 Gl. obrazložitev v točki 14 tega sklepa. 3 Odločitev je napačna tudi zato, ker je predlog, ki ga vsebinsko sploh ni obravnavalo, zavrnilo. Če bi bila odločitev sicer pravilna, bi bilo treba predlog zavreči ne pa zavrniti.