Jedro

Glede stroškov za prevzem dolžnikovega plačila dne 1. 3. 2022 v višini 50 točk, ki jih je izvršitelj obračunal na podlagi četrte alineje tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, pa je sodišče prve stopnje v točkah 8 do 12 obrazložitve sicer pravilno povzelo (oziroma delno dobesedno prepisalo) vsebino sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 872/2018 z dne 7. 2. 2019, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kako je v tem sklepu sprejeto stališče višjega sodišča glede vprašanj, ki so ključna za presojo, ali je dolžnik upniku dolžan povrniti stroške, ki jih je izvršitelj obračunal v zvezi s prevzemom dolžnikovega plačila, apliciralo na okoliščine konkretnega izvršilnega postopka; torej na podlagi katerih konkretnih okoliščin, oziroma ravnanj izvršitelja, dolžnika oziroma upnika v predmetnem postopku je ugotovilo dejstva, ki so glede na stališče, sprejeto v zadevi I Ip 872/2018, ključna za presojo, ali je dolžnik upniku dolžan povrniti stroške izvršitelja, nastale v zvezi s prevzemom dolžnikovega plačila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ustavilo izvršbo za dne 1. 3. 2022 plačanih 300,00 EUR (točka I izreka) in zavrnilo zahtevek upnika z dne 3. 3. 2022 za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov (točka II izreka), tj. zahtevek za plačilo stroškov v znesku 43,04 EUR, ki so upniku nastali z delom izvršitelja A. A. in ki jih je ta upniku obračunal z obračunom plačila za delo in stroškov izvršitelja z dne 2. 3. 2022. 2. Zoper točko II izreka citiranega sklepa se je pravočasno pritožil upnik. Navedel je, da je sodišče prve stopnje zavrnilo celotne priglašene stroške, obrazložilo pa je le razloge v zvezi s prevzemom gotovine, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj sklep nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih in je zato nepopoln. Nadalje je pojasnil, da je izvršitelj obračunal samo storitve, ki so bile potrebne za predmetni izvršilni postopek v skladu z določbo 38. člena ZIZ, poleg tega pa je njihova oprava izkazana tudi s predloženim stroškovnikom izvršitelja. Poudaril je, da je dolžnik del svojega dolga prostovoljno plačal na fiduciarni račun izvršitelja, torej izvršitelju ni preostalo drugega, kot da prostovoljno plačilo sprejme in svojo storitev tudi obračuna. Dolžnik je bil s strani izvršitelj večkrat napoten, da svoj dolg odplačuje upniku, vendar tega ni storil in je dolg raje plačeval izvršitelju. Prav tako je obrazložil utemeljenost obračuna vseh ostalih postavk po obračunu izvršitelja. Predlagal je, da se izpodbijani sklep v točki II izreka spremeni tako, da se upniku v celoti prizna vse priglašene izvršilne stroške, podredno pa, da se izpodbijani sklep v točki II izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ z navedbo, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato nepopoln. Po njegovi oceni je sodišče prve stopnje, kljub temu, da je zavrnilo celoten stroškovnik, obrazložilo le razloge za zavrnitev stroškov za prevzem gotovine.

6. Pritožbeno sodišče se s pritožbenimi zatrjevanji strinja. Sodišče prve stopnje se namreč v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do priglašenih stroškov za obračun zakonskih zamudnih obresti v višini 50 točk, za obračun stroškov v višini 20 točk in 5 % materialnih stroškov in ni navedlo razlogov, zaradi katerih je upnikov zahtevek v tem delu zavrnilo, zaradi česar sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.

7. Glede stroškov za prevzem dolžnikovega plačila dne 1. 3. 2022 v višini 50 točk, ki jih je izvršitelj obračunal na podlagi četrte alineje tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, pa je sodišče prve stopnje v točkah 8 do 12 obrazložitve sicer pravilno povzelo (oziroma delno dobesedno prepisalo) vsebino sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 872/2018 z dne 7. 2. 2019, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kako je v tem sklepu sprejeto stališče višjega sodišča glede vprašanj, ki so ključna za presojo, ali je dolžnik upniku dolžan povrniti stroške, ki jih je izvršitelj obračunal v zvezi s prevzemom dolžnikovega plačila, apliciralo na okoliščine konkretnega izvršilnega postopka; torej na podlagi katerih konkretnih okoliščin, oziroma ravnanj izvršitelja, dolžnika oziroma upnika v predmetnem postopku je ugotovilo dejstva, ki so glede na stališče, sprejeto v zadevi I Ip 872/2018, ključna za presojo, ali je dolžnik upniku dolžan povrniti stroške izvršitelja, nastale v zvezi s prevzemom dolžnikovega plačila. Iz sklepa tako ni mogoče ugotoviti, na podlagi katerih konkretnih okoliščin predmetne zadeve je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek, da izvršitelj mesečno prevzema gotovinska plačila1, da je bil med izvršiteljem in dolžnikom sklenjen nedopusten dogovor o obročnem odplačevanju dolga in da naj bi ta imel učinek odloga izvršbe izven določb četrtega odstavka 72. člena ZIZ, zaradi katerega izvršitelj ni opravljal nadaljnjih izvršilnih dejanj.2 Posledično tudi odločitve o zavrnitvi zahtevka upnika za povrnitev stroškov prevzema dolžnikovega plačila ni mogoče preizkusiti, na kar pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje pa se tudi ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je izvršitelj pred prevzemom plačila dolžnika ustrezno poučil glede možnosti neposrednega plačila upniku in glede konkretne višine stroškov prevzema, ki ga bodo bremenili (pojasnilna dolžnost),3 ter ali je dolžnik kljub temu svojo obveznost delno izpolnil izvršitelju in ne upniku, kot je to v pritožbi izrecno zatrjeval upnik.

8. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo ponovno odločiti o upnikovem zahtevku za povrnitev stroškov in svojo odločitev ustrezno obrazložiti tako, da se bo konkretizirano opredelilo do vsake posamezne postavke priglašenih stroškov. Zlasti pri presoji utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov prevzema dolžnikovega plačila pa bo moralo skladno s smernicami, ki so v zvezi s tem že sprejete v citirani sodni praksi, opraviti celovito presojo relevantnih okoliščin konkretnega primera (upoštevaje tudi navedbe strank, podane v tem pritožbenem postopku), v sklepu pa določno pojasniti, na podlagi katerih konkretnih dejstev je štelo, da so priglašeni stroški bili oziroma da niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Iz podatkov spisa izhaja, da je izvršitelj v obdobju od prevzema izvršilne zadeve, 30. 10. 2018, do izdaje izpodbijanega sklepa prevzel le pet dolžnikovih plačil, in sicer 20. 11. 2018, 30. 11. 2018, 18. 12. 2018, 22. 1. 2019 in 1. 3. 2022. 2 Iz podatkov spisa izhaja, da je izvršitelj 20. 11. 2018 izvedel rubež dolžnikovih premičnin (rubežni in cenilni zapisnik z dne 20. 11. 2018), da je bila izvršba pri izvršitelju na podlagi upnikovega predloga za odlog z dne 4. 1. 2019 s soglasjem dolžnika odložena do 31. 12. 2019 (obvestili izvršitelja, prejeti 9. 1. 2019 in 24. 6. 2019) in da je pozneje izvršitelj z opravo javne dražbe čakal, ker upnik ni imel prvega vrstnega reda zastavne pravice na zarubljenih premičninah (obvestila izvršitelja, prejeta 22. 1. 2020, 9. 9. 2020 in 23. 6. 2021). 3 Glej VSM Sklep I Ip 388/2019 z dne 27. 6. 2019 in VSM Sklep I Ip 631/2020 z dne 11. 11. 2020.