Jedro

Zloraba pravice do odpusta obveznosti je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Zakon v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP navaja najpogostejše oziroma najtipičnejše primere ravnanj oziroma opustitev stečajnega dolžnika, ki predstavljajo dejanski stan domneve, da gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.

Naravo zlorabe ima sicer lahko tudi katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato docela ne izključuje možnosti, da bi lahko tudi dolžnikova ponudba poplačila terjatve (le) določenemu upniku pomenila zlorabo. Vendar pa bi morale biti ob tem izkazane dodatne kvalifikatorne okoliščine v smeri, da je imel dolžnik s takšno ponudbo resen namen izigrati oz. oškodovati ostale upnike, da npr. določeno premoženje skriva ipd. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so lahko samo hujše kršitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 7. 2. 2022 vložil upnik.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da upnikovemu ugovoru ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik je ugovor proti odpustu obveznosti utemeljeval na trditvah o dolžnikovi zlorabi pravice do odpusta obveznosti, ki naj bi jo dolžnik storil s tem, da je upniku v kratkem obdobju pred začetkom stečajnega postopka ponujal poravnavo njegove obveznosti, iz česar je sklepati, da ima dolžnik prihranke, s katerimi bi dolg lahko poravnal. Dolžnik naj bi tudi zamolčal, da še vedno vozi avto, ki je sicer last leasingodajalca, vendar pa dolžnik očitno zanj plačuje leasing obroke.

5. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je leasingojemalec vozila, ki ga dolžnik občasno uporablja za svoje osebne potrebe, prijatelj dolžnika, o čemer se je prepričalo z njegovo izpovedbo in da zato v zvezi z uporabo navedenega vozila dolžniku ni mogoče očitati zlorabe instituta odpusta obveznosti. Dolžnikova ponudba upniku pred začetkom stečajnega postopka, „da bi lahko nekaj denarja dajal vsak mesec in da bi se lahko dogovorila za kakšno kompenzacijo“, pa po mnenju sodišča prve stopnje ne zadošča za zaključek, da bi dolžnik s tem kršil načela enakega obravnavanja upnikov.

6. Pritožba trdi, da za zaključek o neenakomernem obravnavanju upnikov ni treba, da bi dolžnik že izvedel poplačilo (privilegiranemu upniku), pač pa zadošča, da dolžnik s svojim ravnanjem izkazuje namen neenakomerne obravnave upnikov in da že samo ponujanje ravnanja v nasprotju z zakonom predstavlja zlorabo pravice, ki jo nudi odpust obveznosti.

7. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi in zaključki prvostopnega sodišča in meni, da je pritožbeno stališče o zlorabi pravice do odpusta obveznosti prestrogo. V skladu s tretjim odstavkom 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (skladno s katerim je namen odpusta obveznosti le poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja). Zloraba pravice do odpusta obveznosti je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Zakon v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP navaja najpogostejše oziroma najtipičnejše primere ravnanj oziroma opustitev stečajnega dolžnika, ki predstavljajo dejanski stan domneve, da gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Med ostalim je domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti izkazana tudi v primeru, če je dolžnik kršil zakonsko zahtevo do enakega obravnavanja vseh upnikov (če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja, kamor sodi tudi privilegiranje posameznih upnikov, in če je bil v skladu z 277. členom tega zakona uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja - 4. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Kršitev, ki napolnjuje dejanski stan domnevne baze zlorabe, torej terja izvršeno privilegiranje in vložen zahtevek za izpodbijanje privilegiranja.

8. Naravo zlorabe ima sicer lahko tudi katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato docela ne izključuje možnosti, da bi lahko tudi dolžnikova ponudba poplačila terjatve (le) določenemu upniku pomenila zlorabo. Vendar pa bi morale biti ob tem izkazane dodatne kvalifikatorne okoliščine v smeri, da je imel dolžnik s takšno ponudbo resen namen izigrati oz. oškodovati ostale upnike, da npr. določeno premoženje skriva ipd. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so lahko samo hujše kršitve, le takšne imajo lahko odločilen pomen za oceno dolžnikove primernosti za pravno dobroto odpusta. Takšnih okoliščin upnik ni izkazal. Dolžnik v ponudbi z dne 27. 9. 2021 ni konkretiziral, na kakšen način, iz katerih sredstev in kdaj bi poplačal upnikovo terjatev, prav tako iz nje ni razviden namen dolžnika o izigravanju oz. oškodovanju preostalih upnikov. Njegova ponudba obročnega poplačila dolga se izkaže bolj kot ponudba k prestrukturiranju upnikove terjatve, ki praviloma sodi med kvečjemu razumno pričakovane (in ne zavržne) aktivnosti dolžnika po nastopu insolventnosti.

9. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.