Jedro

Tožnik ni več zmožen za delo gradbenega delavca, še vedno pa je zmožen za delo, pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost prstov desne roke, pri katerem lahko občasno sede, s polnim delovnim časom. Tako pri njem ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo toženca št. ... z dne 11. 5. 2009 odpravilo v 2. in 4. odstavku izreka, odločbo št. ... z dne 4. 2. 2009 pa spremenilo v 1. odstavku tako, da je besedilo „in pri katerem zadostuje manjša spretnost prstov desne roke“ nadomestilo z besedilom „in pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost prstov desne roke“ in odločilo, da v ostalem ostane izrek odločbe nespremenjen. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da se v celoti odpravita odločbi toženca št. ... z dne 11. 5. 2009 in št. ... z dne 4. 2. 2009 in da mu je toženec dolžan priznati pravico do invalidske pokojnine na podlagi I. kategorije invalidnosti zaradi poškodbe pri delu.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb ZPP. Navaja, da je izključno vzrok za njegovo nezmožnost za delo nesporno ugotovljena poškodba pri delu, ki mu onemogoča vsakršno delo, ki ga je do zadevne poškodbe opravljal. Po njegovem mnenju kasnejša poškodba pri delu izključuje vzrok za obstoječo nezmožnost za delo. Poudarja, da so poškodbe izven dela, ki jih je tožnik utrpel pred poškodbo pri delu, samo omejevale njegovo delovno zmožnost. Tožnik ne more opravljati dela v gradbeništvu ter s poškodovano roko ne more opravljati del, ker bi takšno delo predstavljalo nevarnost za tožnika in za vse prisotne na gradbišču. Ker je poškodba pri delu vzrok za nastalo delovno zmožnost, mu pripada invalidska pokojnina kot delovnemu invalidu I. kategorije.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih kršitev pa tožnik niti ne navaja. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Dodatno pa poudarja naslednje.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 11. 5. 2009 ter prvostopno odločbo št. ... z dne 4. 2. 2009 ter ugotavljalo utemeljenost tožnikovega tožbenega zahtevka, s katerim je uveljavljal razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Po 60. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. V 2. odstavku citirane določbe pa je določeno, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti ter v III. kategorijo, če zavarovanec z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen.

Tekom sodnega postopka je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje S., v katerem je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj prepričljive ter strokovno obrazložene podlage za zavrnitev tožnikovega tožbenega zahtevka ter le za delno odpravo dokončne odločbe in spremembo prvostopne odločbe in sicer glede omejitev pri delu. Izvedenski organ je pri tožniku ugotovil, da je dne 18. 3. 2008 prišlo do poškodbe pri delu, ko mu je bager pritisnil roko in je pri tem utrpel amputacijo mezinca, na prstancu kompliciran zlom zadnjega in srednjega členka. Zaradi teh posledic je pri tožniku prišlo do kasnih posledic po amputaciji 5. prsta in stisnjenja 4. prsta desne roke. Hkrati pa je izvedenski organ ugotovil, da je bil tožnik že pred poškodbo pri delu, dne 22. 7. 2007 poškodovan v prometni nesreči, v kateri je utrpel udarce v glavo in telo, koleno in meča desno. Ugotovljena je bila fraktura petnice desno in 2. rebra, oteklina v predelu desnega kolena ter nekroza po opeklini. Opisan je bil zlom 5. metatarzalnega desnega stopala, kjer je vidna demineralizacija skeleta, zlom je bil preraščen. Izvedenski organ je ugotovil kasne posledice po zlomu talusa desno, kasne posledice po opeklini levega spodnjega uda. Zaradi posledic poškodbe desne petnice in opekline levega spodnjega uda, ki jih je tožnik zadobil v tej prometni nesreči, je izvedenski organ in že pred tem toženec v predsodnem postopku, ugotovil, da tožnik ne more opravljati dela, pri katerem bi ves čas stal ali hodil, ampak mora imeti možnost dela tudi sede. Pomeni, da je takšna omejitev pri delu potrebna zaradi posledic omenjene prometne nesreče oziroma poškodbe izven dela in da ni potrebna le omejitev pri delu zaradi posledic, zadobljenih pri poškodbi na delu. Zaradi posledic poškodbe pri delu je potrebna takšna omejitev pri delu, pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost prstov desne roke.

Pritožbene navedbe, da je vzrok tožnikove invalidnosti samo poškodba pri delu, so glede na obrazloženo, neutemeljene.

Neutemeljeno pa pritožba vztraja tudi na tem, da je tožnik zaradi posledic poškodbe pri delu popolnoma nezmožen za delo in da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti.

Izvedenski organ je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja ter posledic poškodbe pri delu in poškodbe izven dela, strokovno prepričljivo ugotovil, da tožnik ni več zmožen za delo gradbenega delavca, še vedno pa je zmožen za delo, pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost prstov desne roke, pri katerem se lahko občasno vsede, s polnim delovnim časom in da pri njem ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri tožniku ni podano stanje po 1. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine po 67. členu ZPIZ-1. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.