Jedro

Predlagateljica v vlogi, s katero je priglasila stransko intervencijo, ni z ničemer utemeljila svojega pravnega interesa za vstop v to pravdo. Navedla je le, da se v celoti sklicuje na predlog za stransko intervencijo, ki ga je podala toženka v odgovoru na tožbo, pri čemer je tovrstne trditve odgovora na tožbo mogoče upoštevati le v smislu instituta obvestitve drugega o pravdi (204. člen ZPP).

Toženkino zatrjevanje, da gre v primeru financiranja študijske dejavnosti za porabo javnih proračunskih sredstev, da je pri izvrševanju proračuna treba spoštovati načelo učinkovitosti in gospodarnosti ter da bi neuspeh toženke pomenil izjemno velike finančne posledice za stransko intervenientko, je uveljavljanje kvečjemu ekonomskega interesa za vstop v pravdo, ki ne zadošča za dopustitev stranske intervencije.

Sodišče lahko na podlagi prvega odstavka 200. člena ZPP brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka mora v 15 dneh povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 299,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo stransko intervencijo Republike Slovenije (Ministrstva za ...) na strani toženke.

2.Zoper sklep se pritožuje toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da med njo in predlagateljico stranske intervencije obstaja materialnopravno razmerje, saj je predlagateljica ustanoviteljica in financerka toženke ter je na podlagi ZDU-1 in ZViS na toženko prenesla izvajanje javne službe. Glede na opisano materialnopravno razmerje je predlagateljica v enakem položaju kot solidarni plačnik, regresni zavezanec nasproti toženki, porok nasproti tožniku ali celo kot glavni dolžnik. Na njuno tesno povezanost v smislu materialnega prava kaže tudi tretji odstavek 12. člena ZDOdv, saj gre za spor, ki je izjemnega pravnega in finančnega pomena za predlagateljico. Uspeh tožnika bi lahko sprožil val tožb zoper visokošolske zavode za izplačilo dodatkov in posledično zahtevke visokošolskih zavodov zoper predlagateljico za zagotovitev sredstev. To bi pomenilo tudi veliko obremenitev državnega pravobranilstva in javnih financ. Obstaja realna možnost, da bo tožnik zoper predlagateljico stranske intervencije po tem sporu (ali celo tekom spora) sprožil odškodninski postopek zaradi (po mnenju tožnika) njenega protipravnega ravnanja (neskladnosti zakonodaje oziroma nezakonitosti Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov). Predlagateljica mora zato imeti možnost sodelovanja v tem sporu, da bo lahko utemeljila, zakaj je bil sporni dodatek tožniku izplačan zakonito. Podani sta postopkovni kršitvi, ker sodišče ni vročilo toženki in predlagateljici vloge tožnika, v kateri se je opredelil do priglašene stranske intervencije, in ker se sodišče ni opredelilo do vseh toženkinih navedb. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (prvi odstavek 199. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Intervenient lahko da izjavo o vstopu v pravdo na naroku ali s pisno vlogo (tretji odstavek 199. člena ZPP). Ob upoštevaje teh določb je že sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da mora razloge za priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes konkretizirano navesti ter verjetno izkazati predlagatelj stranske intervencije (in ne stranka postopka). Predlagateljica v vlogi, s katero je priglasila stransko intervencijo, ni z ničemer utemeljila svojega pravnega interesa za vstop v to pravdo. Navedla je le, da se v celoti sklicuje na predlog za stransko intervencijo, ki ga je podala toženka v odgovoru na tožbo, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tovrstne trditve odgovora na tožbo mogoče upoštevati le v smislu instituta obvestitve drugega o pravdi (204. člen ZPP). Ker predlagateljica v priglasitvi stranske intervencije ni konkretizirano obrazložila, zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženko lahko vplival tudi na njen pravni položaj, je že iz tega razloga stranska intervencija pravilno zavrnjena.

6.Pritožba uveljavlja pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkinih navedb o tem, da med njo in predlagateljico stranske intervencije obstaja materialnopravna povezanost v smislu financiranja izvajanja dejavnosti - javne službe, ter da bi se z vstopom predlagateljice v pravdo zagotovila enaka razlaga predpisov. Pritožbena navedba ni utemeljena že zato, ker je bila pravni interes dolžna izkazati predlagateljica stranske intervencije, ne pa toženka. Z očitkom o pomanjkljivi opredelitvi do navedb toženke zato ni mogoče utemeljiti v pritožbi uveljavljane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Sicer pa je sodišče prve stopnje presojalo tudi ključne toženkine trditve in pravilno ugotovilo, da tudi te ne izkazujejo predlagateljičinega pravnega interesa za vstop v pravdo. Pravni interes za stransko intervencijo je podan, če obstaja med intervenientom in tisto od strank, kateri se želi priključiti, tako pravno razmerje, da bi izid postopka, h kateremu se želi intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj. Iz toženkinih navedb ne izhaja, da bi morebitna za toženko neugodna sodba vplivala na materialnopravno razmerje med njo in predlagateljico stranske intervencije. Toženkino zatrjevanje, da gre v primeru financiranja študijske dejavnosti za porabo javnih proračunskih sredstev, da je pri izvrševanju proračuna treba spoštovati načelo učinkovitosti in gospodarnosti ter da bi neuspeh toženke pomenil izjemno velike finančne posledice za stransko intervenientko, je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot uveljavljanje kvečjemu ekonomskega interesa za vstop v pravdo, ki ne zadošča za dopustitev stranske intervencije. Te presoje ne more spremeniti pritožbeno poudarjanje, da je predlagateljica stranske intervencije ustanoviteljica in financerka toženke (javna univerza), na katero je na podlagi zakonskih okvirov prenesla izvajanje javne službe (visokošolsko izobraževanje). Kot izpostavlja tožnik v odgovoru na pritožbo, upoštevaje Odlok o preoblikovanju toženke ta nastopa v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun, z vsemi pravicami in obveznostmi (vključno s temi, ki izhajajo zanjo iz sodnih odločb). Na pravni položaj predlagateljice stranske intervencije, četudi je toženkina ustanoviteljica, pravne posledice sodbe v tem sporu ne vplivajo, morebitni finančni interes pa, kot že obrazloženo, ne more predstavljati upravičenega temelja za vstop v pravdo. Zmotno je tudi pritožbeno izpostavljanje tretjega odstavka 12. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv), saj ta določba ne vzpostavlja podlage za dopustitev stranske intervencije, temveč ureja zgolj poseben primer zastopanja s strani državnega odvetništva.

8.Ker mora biti pravni interes za vstop v pravdo izkazan ob priglasitvi stranske intervencije, so nova dejstva, s katerimi pritožba utemeljuje pravni interes (solidarna odgovornost, poroštvo, regresno razmerje, možnost odškodninske tožbe zoper predlagateljico stranske intervencije itd.), neupoštevna ne le zato, ker so podana prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP), temveč tudi zato, ker niso zatrjevana s strani predlagateljice stranske intervencije.

9.Neutemeljena je pritožbena navedba o kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana zato, ker opredelitve tožnika do priglašene stranske intervencije sodišče prve stopnje ni vročilo toženki in predlagateljici stranske intervencije, da bi lahko podali svoj odgovor. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila ta vloga vročena toženki in predlagateljici skupaj z izpodbijanim sklepom. To ne predstavlja postopkovne kršitve, saj lahko sodišče na podlagi prvega odstavka 200. člena ZPP brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes (tak je tudi obravnavani primer).

10.Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvih odstavkih 154. in 165. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama s tem nastale stroške. Tožniku je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki znašajo 299,00 EUR (nagrada za odgovor 400 točk - tar. št. 22/2 OT, 8 točk za materialne stroške ter 22 % DDV). V primeru zamude s plačilom stroškov mu dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, dalje do plačila.

-------------------------------

1Prim. VSL II Cp 2125/2022, VSL II Cp 1298/2020, VSL I Cpg 594/2020 idr.

2Ta med drugim določa, da javni zavod lahko predlaga, naj ga v posameznem postopku, ki je zanj in za Republiko Slovenijo izjemnega pomena, pred sodiščem v Republiki Sloveniji zastopa državno odvetništvo.