Jedro

Tožena stranka trditvenemu in dokaznemu bremenu glede dokazovanja okoliščin za (delno) oprostitev plačila sodnih taks ni zadostila. Zaradi pomanjkljivih navedb o okoliščinah, ki so lahko podlaga za oprostitev, predlog ni bil nepopoln in je sodišče ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 19. 2. 2015. 2. Tožena stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sklep ni obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Ne obrazloži, kako naj tožena stranka plača sodno takso z opredmetenimi sredstvi zavedenimi v svojih poslovnih knjigah. V kolikor bi sredstva lahko unovčevala, ne bi imela blokiranega TRR. Neobrazložena je navedba sklepa, da tožena stranka ni izkazala, da naložbenih nepremičnin in zalog ne more unovčiti. Sklep ne pojasni, kako naj bi tožena stranka plačala sodno takso, ob tem, da ima blokiran transakcijski račun. Sodišče bi jo moralo pozvati na morebitno dopolnitev njenih navedb. Ker ni tako postopalo, je kršilo postopkovno pravo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep ima zadostne in pravilne razloge o odločilnih razlogih in je mogoč njegov preizkus. Sodišče tožene stranke k dopolnitvi navedb ni bilo dolžno pozivati, in ni podana očitana postopkovna kršitev po 108. členu ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Sodišče k popravi oziroma dopolnitvi vlog poziva le, če so slednje nerazumljive ali ne vsebujejo vsega, kar bi morale, da bi se lahko obravnavale. Po dopolnitvi predloga za oprostitev sodnih taks, v skladu s sklepom sodišča z dne 24. 2. 2015, so bili izpolnjeni pogoji za obravnavano njenega predloga. Sodišče je ni bilo dolžno pozivati, da poda takšne navedbe, da bo s svojim predlogom uspela, kot si očitno zmotno razlaga pritožba.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o toženkinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pravilno uporabilo 11. člen ZST-1. Pri odločanju o delni oprostitvi (pravne osebe ni mogoče popolnoma oprostiti) mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (četrti in peti odstavek 11. člena ZST-1). Pravilno je zato stališče sklepa, da je poleg finančnega in likvidnostnega stanja, enakovreden kriterij tudi premoženje pravne osebe. Po ugotovitvi sklepa, ki temelji na javno objavljenih podatkih na spletnih straneh AJPES-a, vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin, dolgoročnih finančnih naložb ter predvsem vrednost zalog, kratkoročnih finančnih naložb in kratkoročnih poslovnih terjatev (kot hitro unovčljivega premoženja), občutno presega višino dolžne takse, ki za pritožbeni postopek znaša 873,00 EUR. Pritrditi je sklepu, da tožena stranka trditvenega in dokaznega bremena o premoženjskem stanju, ki bi utemeljeval delno oprostitev plačila sodne takse ni ponudila. Po ustaljenem stališču sodne prakse je trditveno in dokazno breme na strani stranke, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, kar pomeni, da mora slednja konkretno in obrazloženo zatrjevati okoliščine, pomembne za presojo premoženjskega in likvidnostnega stanja. Takih okoliščin tožena stranka v predlogu za taksno oprostitev ni navedla(1). Zgrešena je zato pritožbena teza, da bi moralo sodišče toženi stranki pojasniti, na kakšen način naj pridobi sredstva za plačilo sodne takse. Blokada transakcijskega računa, kot pravilno pojasni že sklep, ne zadošča za taksno oprostitev, če ima stranka premoženje, s katerim razpolaga in ne izkaže, zakaj ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse.

6. Pravilen je zaključek sklepa, da tožena stranka ni izkazala, da s premoženjem ne more razpolagati, da ga ne more unovčiti in tudi ne, zakaj ne. Izkazala pa tudi ni, da dolžne sodne takse ne more plačati brez ogrožanja svoje dejavnosti, kar je sicer pogoj po četrtem odstavku 11. člena ZST-1. 7. Po navedenem niso podani pritožbeni razlogi in ker ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Op. št. (1): Navedla je le, da nima sredstev za njeno plačilo in jih tudi ne more zagotoviti brez škode za svojo dejavnost.