Jedro

Že iz določbe 1. odstavka 25. člena ZST-1 jasno sledi, da vrednost predmeta sledi vrednosti dednega deleža. Napačna je primerjava z dednim dogovorom (pogodbenim urejanjem zapuščine); tudi v primeru dednega dogovora, na podlagi katerega dedič ne bi prejel ničesar, je vrednost predmeta vezana na dedni delež takega dediča (ne glede na to, kaj dedič po dogovoru dobi; tudi če nič ne dobi, je dedič in, denimo odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 134436/2012 z dne 18. 9. 2012 razveljavi tudi v vsem preostalem delu (1. in 3. odstavku izreka) ter se tožbeni zahtevek zavrne (točka I. izreka). Tožnici je zato naložilo, da mora tožencu v roku 8 dni povrniti 160,17 EUR pravdnih stroškov s pripadki v primeru zamude (točka II. izreka). Iz razlogov sodbe izhaja, da je bila tožnica, ki je kot odvetnica zastopala toženca kot dediča v zapuščinskem postopku po njegovem pok. očetu pred sodiščem prve stopnje, v skladu z v relevantnem času veljavno odvetniško tarifo po Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT) upravičena odvetniške storitve obračunati od vrednosti dednega deleža toženca (1/6-tine zapuščine - 58.838,05 EUR), in ne od vrednosti zapuščine (353.028,29 EUR). Zato za vtoževano terjatev ni podlage.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni s stroškovno posledico. Meni, da je materialnopravno zgrešeno stališče sodišča prve stopnje glede vrednosti predmeta, na podlagi katere so bile obračunane tožničine storitve. Napačno je predvsem stališče, da je potrebno pri določitvi vrednosti predmeta na način, določen v 25. členu ZST-1,(2) upoštevati (tudi) določilo devetega odstavka 3. člena ZST-1 (o plačilu sodne takse v zapuščinskem postopku v sorazmerju s podedovanim premoženjem). 3. člen ZST-1 določa zavezance za plačilo takse, ne pa vrednosti predmeta. Opozarja, da bi bil po stališču sodišča prve stopnje, v primeru dednega dogovora, na podlagi katerega dedič ne bi prejel ničesar, le-ta kljub opravljeni storitvi oproščen plačila odvetniških storitev oziroma odvetnik ne bi bil upravičen do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je pritožbeni očitek napačne uporabe materialnega prava (napačne materialnopravne presoje) neutemeljen, pri čemer pritožbeno sodišče povsem soglaša z razlogi izpodbijane odločitve glede materialnopravne presoje (s stališči prvostopenjskega sodišča) in se nanje v izogib ponavljanju sklicuje. Opozarja le, da že iz določbe prvega odstavka 25. člena ZST-1(3) jasno sledi, da vrednost predmeta sledi vrednosti dednega deleža, in ne to, kar v pritožbi zatrjuje tožnica. Napačna je tudi primerjava z dednim dogovorom (pogodbenim urejanjem zapuščine); tudi v primeru dednega dogovora, na podlagi katerega dedič ne bi prejel ničesar, je vrednost predmeta vezana na dedni delež takega dediča (ne glede na to, kaj dedič po dogovoru dobi; tudi če nič ne dobi, je dedič in, denimo odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja).

5. Pritožbeno sodišče, ki kakšnih procesnih kršitev, ki jih mora na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 442. členom ZPP upoštevati po uradni dolžnosti,(4) ni ugotovilo, je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

6. Ker s pritožbo ni uspela, tožnica v skladu z določbami prvega odstavka 154. in 165. člena ZPP ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je obsežena v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe.

Op. št. (1): ...

Op. št. (2): Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1); Op. št. (3): Ta se glasi: „ Če gre v sporu za dedno pravico na vsej zapuščini, se vzame kot vrednost postopka vrednost čiste zapuščine; če pa gre v sporu samo za del zapuščine ali za določeno stvar iz zapuščine, se vzame kot vrednost postopka za plačilo takse čista vrednost tega dela oziroma te stvari.“ Op. št. (4): Drugi odstavek 350. člena ZPP določa: „Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava“.