30. 5. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude, ki sta jo vložila Boža Plut, Primskovo, in Aleksander Bičanič Plut, Primskovo, ki ga zastopa zakonita zastopnica Boža Plut, na seji 30. maja 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 25., 25a., 26., 27. in 29. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – ur. p. b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata več določb Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), ki se nanašajo na pravico do denarne socialne pomoči, in sicer 25. in 25a. člen ZSV, ki določata način določitve višine denarne socialne pomoči, 26. člen ZSV, ki določa, katere osebe oziroma družinski člani se po tem zakonu štejejo v družino, in 27. člen ZSV, ki določa, kaj se šteje v lastni dohodek po tem zakonu. Večino očitkov v pobudi pobudnika naslavljata na 29. člen ZSV, ki določa, katere osebe se ne upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. Po vsebini nasprotujeta predvsem drugi alineji 29. člena ZSV, ki določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ne upoštevajo otroci in pastorki iz druge in tretje alineje 26. člena tega zakona, ki prejemajo preživnino ali družinsko pokojnino, višjo od minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov. Po mnenju pobudnikov Zakon nedopustno razlikuje med otroki, ki živijo v različnih oblikah družinskega življenja (v rejništvu, v enostarševski družini). Neenako obravnavanje pobudnika vidita tudi v tem, da ZSV preživnine uvršča med dohodke otroka, po drugi strani pa zakonodajalec nima nobenega izračuna, koliko otrok potrebuje za dostojno preživetje. Kot zatrjujeta pobudnika, izpodbijana ureditev grobo posega v socialni položaj upravičenca do denarne socialne pomoči v enostarševski družini, še sploh pa v primeru, če ta družina ne prejema preživnine od zavezanca, temveč nadomestilo preživnine iz Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Po mnenju pobudnikov je ZSV v neskladju s 56. členom Ustave, pa tudi v neskladju s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP) in Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS, št. 86/99, MP, št. 26/99 – MEKUOP).

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da vsak, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. b. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pobudnika pravni interes utemeljujeta s sklicevanjem na odločbo Centra za socialno delo Litija št. 020-60-5011/2007 z dne 7. 2. 2007, s katero je bila denarna socialna pomoč odobrena le pobudnici, mladoletnemu pobudniku pa ne. Kot izhaja iz listin, ki sta jih priložila pobudi, sta zoper odločbo Centra za socialno delo vložila pritožbo.

4.Glede na stališče Ustavnega sodišča v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07), po katerem se lahko v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo, pobudnika zaenkrat ne izkazujeta pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane zakonske ureditve. Pobudnika bosta lahko šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev hkrati z ustavno pritožbo na Ustavno sodišče vložila tudi pobudo za presojo ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zoper odločbo Centra za socialno delo sta vložila pritožbo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zoper odločbo ministrstva imata na voljo še sodno varstvo, in sicer v socialnem sporu.[1] Svoje ugovore v zvezi z neustavnostjo omenjenih zakonskih določb bosta lahko naslovila na sodišče, ki je pri odločanju vezano na Ustavo in zakon (125. člen Ustave) in ki bo moralo skladno z 22. členom Ustave njune ugovore bodisi argumentirano zavrniti bodisi, če se bo z njimi strinjalo, po 156. členu Ustave prekiniti postopek ter začeti postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Glede na navedeno torej ni mogoč sklep, da pobudnika že izkazujeta neposreden pravni interes za presojo ustavnosti izpodbijane zakonske ureditve. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

Opomba:

[1]Za spore glede socialnih prejemkov je po 5.b točki prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in nasl. – ZDSS-1) sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču.