Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 1.10.1999 na podlagi določila 4. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker tožnik v danem roku tožbe ni popravil. Proti sklepu se pritožuje tožnik. Kot bistveno navaja, da ne razume obrazložitve sklepa ter da si ne more privoščiti pooblaščenca, ki bi mu prevajal pravniški jezik. Meni, da je tožba vsebovala vse, kar je potrebno, namreč ime in naslov tožnika in toženca, vsebino tožbe, dokaz o kršenju zakona, dokaz o permanentnem materialnem oškodovanju in zahtevek. Glede zahtevka pojasnjuje, da je bil s kršenjem zakona materialno oškodovan, zato je prav, da gre pripadajoča kazen v njegov osebni proračun. Meni, da ga je sodišče z zavrnitvijo tožbe postavilo v tretjerazrednega človeka, ki nima pravice, da poišče zaščito v slučaju kršenja zakona na njegov račun. Prosi, da ga to sodišče zaščiti pred kršenjem zakona s strani toženca tako, da odobri zadevni tožbeni postopek brez nerazumljivih in dodatnih procedur.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in razlogom izpodbijanega sklepa ni kaj dodajati. Velja le ponoviti, da tožba ni bila sposobna za obravnavanje. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9.11.1999 na razumljiv način in v skladu z zakonskimi določili (1. odstavek 180. člena in 1. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) pritožnika poučilo, kaj mora obsegati tožba in kakšno je nadaljnje ravnanje sodišča v primeru, če tožba ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje. Pritožbenim navedbam, češ da tožnik ni razumel vsebine sklepa, je težko verjeti, saj je napisan sicer v pravnem jeziku, vendar je njegova vsebina tudi za nepravnika razumljiva. Ker tudi iz vloge tožnika, ki je sledila sklepu o popravi tožbe, ni mogoče razbrati, kakšno pravno varstvo pravzaprav želi oziroma kolikšen znesek odškodnine zahteva, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo, kot to določa 4. odstavek 108. člena ZPP. Ostale pritožbene trditve pa se ne nanašajo na vprašanje, ali je tožba sposobna za obravnavanje, zato nanje ni potrebno odgovarjati.
Odločitev pritožbenega sodišča o potrditvi sklepa temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.