- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 311/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.311.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Določitev zahtevka v tožbiTožba mora imeti določen zahtevek, pri čemer mora tožnik navesti natančen znesek odškodnine, ki jo zahteva.
- Razumevanje pravnega jezikaTožnik navaja, da ne razume obrazložitve sklepa, kar pa sodišče zavrača, saj je vsebina sklepa razumljiva tudi za nepravnika.
- Sposobnost tožbe za obravnavoSodišče je zavrglo tožbo, ker ni bila sposobna za obravnavo, saj tožnik ni popravil zahtevka v danem roku.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 1.10.1999 na podlagi določila 4. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker tožnik v danem roku tožbe ni popravil. Proti sklepu se pritožuje tožnik. Kot bistveno navaja, da ne razume obrazložitve sklepa ter da si ne more privoščiti pooblaščenca, ki bi mu prevajal pravniški jezik. Meni, da je tožba vsebovala vse, kar je potrebno, namreč ime in naslov tožnika in toženca, vsebino tožbe, dokaz o kršenju zakona, dokaz o permanentnem materialnem oškodovanju in zahtevek. Glede zahtevka pojasnjuje, da je bil s kršenjem zakona materialno oškodovan, zato je prav, da gre pripadajoča kazen v njegov osebni proračun. Meni, da ga je sodišče z zavrnitvijo tožbe postavilo v tretjerazrednega človeka, ki nima pravice, da poišče zaščito v slučaju kršenja zakona na njegov račun. Prosi, da ga to sodišče zaščiti pred kršenjem zakona s strani toženca tako, da odobri zadevni tožbeni postopek brez nerazumljivih in dodatnih procedur.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in razlogom izpodbijanega sklepa ni kaj dodajati. Velja le ponoviti, da tožba ni bila sposobna za obravnavanje. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9.11.1999 na razumljiv način in v skladu z zakonskimi določili (1. odstavek 180. člena in 1. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) pritožnika poučilo, kaj mora obsegati tožba in kakšno je nadaljnje ravnanje sodišča v primeru, če tožba ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje. Pritožbenim navedbam, češ da tožnik ni razumel vsebine sklepa, je težko verjeti, saj je napisan sicer v pravnem jeziku, vendar je njegova vsebina tudi za nepravnika razumljiva. Ker tudi iz vloge tožnika, ki je sledila sklepu o popravi tožbe, ni mogoče razbrati, kakšno pravno varstvo pravzaprav želi oziroma kolikšen znesek odškodnine zahteva, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo, kot to določa 4. odstavek 108. člena ZPP. Ostale pritožbene trditve pa se ne nanašajo na vprašanje, ali je tožba sposobna za obravnavanje, zato nanje ni potrebno odgovarjati.
Odločitev pritožbenega sodišča o potrditvi sklepa temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.