Jedro

Ne glede na ugotovljeno napako pri vročanju tožnica s trditvijo, da rok za pritožbo še ni začel teči, ne more uspeti. To, da je zoper sklep vložila pritožbo, namreč dokazuje, da ga je, kljub napakam pri vročanju, dejansko prejela. Prejela ga je najkasneje na dan, ko je zoper njega vložila pritožbo (to je 27. 12. 2018). Takrat je zato začel teči tudi pritožbeni rok (glej šesti odstavek 139. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožene stranke same nosijo stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je trdila, da so toženci s tem, ko sta drugi in tretji toženec po naročilu prve toženke 15. 4. 2017 zamenjala ključavnico na vratih stanovanja na naslovu v L., ter iz stanovanja odnesla njene osebne stvari, motila njeno posest na stanovanju. S tožbo je zahtevala izročitev ključev in vrnitev osebnih stvari.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek v celoti zavrnilo in tožnici naložilo, da tožencem povrne 1.682,56 EUR stroškov postopka. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da tožnica posest opustila sama, saj je stanovanje v času med 8. 4. 2017 in 15. 4. 2017 izpraznila in se vanj ni več vrnila. Ugotovilo je tudi, da varstvo posesti v konkretnem primeru ne bi bilo ekonomsko upravičeno ter neskladno z namenom, zaradi katerega je posest zaščitena.

3. Tožnica zoper odločitev vlaga pritožbo. Sklep izpodbija v celoti. V nadaljevanju v mestoma težko razumljivi pritožbi v bistvenem navaja, da si pridržuje pravico izpodbijati neresnice v spisu in v sodbi (pravilno: sklepu, op. sodišča), saj rok za pritožbo še ni začel teči. Sodišče namreč ni opravilo svojega dela - ni ji dostavilo berljivih CD-jev s prvega in drugega naroka. Poleg tega nima odvetnika, saj ji je odpovedal pooblastilo, novega pa še ni dobila. Dokler ga ne bo dobila oziroma ne bo dobila odločbe in bo potekel ustrezen rok, sodišče ne more nič zahtevati in izsiljevati poteka roka za pritožbo in druga pravna sredstva. Ko je šla po informacije na BPP, so ji jih odrekli in jo oglobili. Vztraja na vrnitvi stvari in ključev. Sodišče bi moralo poskrbeti za njeno varnost in tožence ter policiste ovaditi. Kaj bo naredila s stanovanjem je njena stvar. Nevračilo ključa in posesti dokazuje goljufanje države in izkoriščanje njene dobrote. Če bi bile obtožbe o uničenju stanovanja resnične, ji ne bi branili, da se vanj vrne. V postopku ni prišla do besede. V stanovanje so vdrli skozi okno in jo nasilno vrgli ven, pa se jo še sprašuje po tajni lokaciji in kje živi. To sprašujejo samo vlomilci. Pošta se po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vroča odvetnikom, zato kaznivih dejanj in namenov pod pretvezo osebnega vročanja ni mogoče prikriti. Obstajajo splošno znana dejstva kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru morebitne zamude.

4. Toženci so na pritožbo odgovorili. Menijo, da je neutemeljena in predlagajo njeno zavrnitev. Priglašajo stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožnica v pritožbi trdi, da rok za pritožbo še ni začel teči. Ker je začetek teka tega roka vezan na vročitev izpodbijanega sklepa (glej 333. člen ZPP v zvezi z 424. členom ZPP), je pritožbeno sodišče preverilo, ali je bil strankama vročen. Ob takem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje sklep tožnici napačno vročalo. Ker je njen pooblaščenec sodišče že 5. 9. 2018 obvestil, da ji je odpovedal pooblastilo1, 11. 12. 2018 pa je bil razrešen tudi s strani pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč (glej prilogo D6), bi moralo sklep vročiti tožnici. To je sicer poskušalo, a na nepravilen način. Ker tožnica na naslovu L. 34 ne stanuje, novega naslova pa v teku postopka ni sporočila, bi moralo vročitev opraviti na način, ki ga določa drugi odstavek 145. člena ZPP, to je z pritrditvijo na oglasno desko. Tega ni storilo, ampak je (nepravilno) štelo, da je bil sklep vročen tožnici na dan, ko je bil vročen njenemu (bivšemu) pooblaščencu. Ne glede na ugotovljeno napako pri vročanju, pa tožnica s trditvijo, da rok za pritožbo še ni začel teči, ne more uspeti. To, da je zoper sklep vložila pritožbo, namreč dokazuje, da ga je, kljub napakam pri vročanju, dejansko prejela. Prejela ga je najkasneje na dan, ko je zoper njega vložila pritožbo (to je 27. 12. 2018). Takrat je zato začel teči tudi pritožbeni rok (glej šesti odstavek 139. člena ZPP).

7. Že iz zgoraj navedenih razlogov izhaja, da okoliščina, da tožnica ob izdaji sklepa in njegovi vročitvi ni (več) imela pooblaščenca, na vročitev (in s tem začetek teka pritožbenega roka) vpliva le v pogledu osebe, ki ji je odločbo sodišča treba vročiti, ne pa na to, ali rok za pritožbo sploh lahko začne teči. Nobenega vpliva na vročanje odločbe in začetek teka pritožbenega roka pa seveda nimajo niti morebitne napake v zvezi z zvočnim snemanjem dveh narokov.

8. Ker pritožba ob povedanem izpolnjuje pogoje za njeno vsebinsko presojo, se pritožbeno sodišče v nadaljevanju opredeljuje še do ostalih pritožbenih očitkov.

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožnici vročilo vse vloge nasprotnih strank in jo vabilo na naroke. Bila je tudi zaslišana. Možnost, da se v postopku izjavi, je zato imela.

10. V tej zadevi je sodišče prve stopnje odredilo, da se narok 6. 3. 2018 in 5. 6. 2018, v delu, v katerem je izvajalo dokaz z zaslišanjem strank in prič, zvočno snema. Prepis zapisnika je bil tako prvič kot drugič izdelan in skladno z tretjim odstavkom 125a člena ZPP vročen tožnici po njenem (takratnem) pooblaščencu (glej odredbo in k odredbi pripete vročilnice na list. št. 258 in 352). Tožnici je bil na zahtevo (glej vlogo na list. št. 264 in 357) po pooblaščencu vročen tudi zvočni zapis na CD-ju (glej odredbo na list. št. 277, 291 in 358), ki pa ga potrditvah tožnice (glej obvestilo na naroku dne 10. 5. 2018 in vlogah na list. št. 298 in 368) ni bilo mogoče predvajati. Sodišče prve stopnje, kljub dodatnim pozivom, tožnici berljivega CD-ja2 ni poslalo niti ji ni na drug način omogočilo dostopa do posnetka.

11. Glede na to, da 125a člen ZPP v petem odstavku izrecno določa, da ima stranka pravico do dostopa do posnetka, ima tožnica prav, ko sodišču prve stopnje očita nepravilno ravnanje. Vendar pa postopanje v nasprotju s to določbo praviloma pomeni le relativno bistveno kršitev postopka. Da bi pritožnica s pritožbenim očitkom uspela, bi zato morala trditi in izkazati, da je taka kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Le v tem primeru bi namreč kršitev postala bistvena (glej prvi odstavek 339. člena ZPP). Teh argumentov pa v pritožbi ni. Tožnica tudi ne trdi, da zato, ker ji dostop do posnetka ni bil omogočen, ni mogla učinkovito uresničiti svoje pravice do ugovora zoper prepis zvočnega posnetka3. 12. Pritožbeno sodišče tega, ali je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, ne preverja po uradni dolžnosti (glej drugi odstavek 350. člena ZPP). Očitki v tej smeri morajo biti zato konkretizirani in obrazloženi. Ob dejstvu, da ima ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica posest na stanovanju opustila sama, podlago v izvedenem dokaznem postopku (predvsem v izpovedbah tožencev) in dokazni oceni, izvedeni v skladu z 8. členom ZPP ter utemeljeni v jasnih in popolnih razlogih, pritožnica le z vztrajanjem, da je bila nasilno izseljena, ne more uspeti.

13. Ker tožnica takrat, ko je bila zamenjana ključavnica na vratih stanovanja, ni bila več njegova posestnica, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zahtevek zavrnilo, tudi materialnopravno pravilna. Do sodnega varstva posesti je namreč upravičen le posestnik (glej 33. člen v zvezi z 30. členom Stvarnopravnega zakonika).

14. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

15. Ker odgovor na pritožbo k odločitvi ni pripomogel, stroške, ki so tožencem v zvezi s tem nastali, pritožbeno sodišče ocenjuje za nepotrebne. Dolžni so jih je zato nositi sami (155. v zvezi z 165. členom ZPP).

1 Na to je ponovno opozoril še z dopisom dne 20. 12. 2018 (list. št. 383). 2 Iz uradnega zaznamka na list. št. 369 izhaja, da to tehnično ni bilo mogoče. 3 Na kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Tudi ta mora biti zato zatrjevana in obrazložena.