Jedro

V postopku zavarovanja se praviloma načelo kontradiktornosti vzpostavi šele v ugovornem postopku. Tedaj že ima dolžnik možnost zahtevati izločitev sodnika. Če bo z zahtevo uspešen, situacijo rešuje drugi odstavek 74. člena ZPP:

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 11. 2. 2022 za prekinitev postopka in za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 72. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Ugotovilo je, da tožena stranka ni prekludirana z zahtevo za izločitev sodnice in ji posledično ni kršena pravica do poštenega postopka. Dodatni postopek zavarovanja se ni zaključil z izdajo ugoditvenega sklepa o predlaganem zavarovanju, ampak pomeni šele sklep o ugovoru končanje postopka na prvi stopnji, torej odločbo, ki jo kot skrajni rok za vložitev zahteve za izločitev sodnika določa drugi odstavek 72. člena ZPP. Temu je sledilo tudi sodišče, ki je vsebinsko obravnavalo predlog za izločitev sodnice v sklepu Su 127/2022 z dne 16. 2. 2022. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da ne gre enačiti pravice in položaja strank v pravdi ter postopku po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, ker teoretično in praktično nista primerljiva, kaj šele enaka. Predlagatelj začasne odredbe za zavarovanje domnevno obstoječe terjatve ima teoretično možnost zahtevati izločitev sodnika že v predlogu ob začetku postopka, ki se ne vroča nasprotni stranki v odgovor. Druga stranka ima možnost zahtevati izločitev razpravljajočega sodnika najprej v ugovoru zoper sklep o zavarovanju, kar je znatno kasneje kot ob začetku postopka, to je pred vsebinskim odločanjem o stvari, kar jo že a priori postavlja v slabši oziroma podrejeni položaj in ne moremo govoriti o enakem varstvu pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne drži očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in da z obrazložitvijo sklepa ni zadoščeno standardu skrbne argumentacije katero pravico je sodišče prve stopnje štelo za prevladujočo. Slednje se je sklicevalo na drugi odstavek 72. člena ZPP, ki omogoča vložitev zahteve za izločitev sodnika v zvezi z dodatnim postopkom zavarovanja po izdaji dodatnega sklepa o začasni odredbi in sicer do izdaje sklepa o ugovoru, da tožena stranka ni prekludirana z zahtevo, da ji ni kršena pravica do poštenega postopka, do pravne države iz 2. člena Ustave RS, da je sodišče vsebinsko obravnavalo predlog za izločitev sodnice (4. točka obrazložitve sklepa). Kot bo dodatno pojasnjeno, sta položaja strank v postopku zavarovanja uravnotežena, tudi v vidika pravočasnega vlaganja zahteve za izločitev sodnika.

5. Ne držijo očitki: (-) da položaja strank teoretično in praktično nista primerljiva, (-) da se postavlja vprašanje enakega sodnega varstva strank, (-) da je dolžnik a priori postavljen v slabši oziroma podrejeni položaj, (-) da dolžniku ni učinkovito zagotovljeno pravno varstvo. V postopku zavarovanja se praviloma načelo kontradiktornosti vzpostavi šele v ugovornem postopku1. Tedaj že ima dolžnik možnost zahtevati izločitev sodnika. Če bo z zahtevo uspešen, situacijo rešuje drugi odstavek 74. člena ZPP: pravdna dejanja, ki jih je opravil izločen sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka, od vložitve zahteve za njegovo izločitev nimajo pravnega učinka. V tej zadevi je tožena stranka vložila ugovor z dne 10. 1. 2022, zahtevo za izločitev sodnice s predlogom za prekinitev postopka ter začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 72. člena ZPP je vložila 11. 2. 2022 (list. št. 439, 440 spisa), predsednica sodišča prve stopnje je zavrnila zahtevo za izločitev s sklepom z dne 16. 2. 2022 (list. št. 444, 445 spisa), o ugovoru je odločilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 3. 2022 (list. št. 485 do 492 spisa). Kot je še razvidno iz zahteve za prekinitev postopka in za začetek postopka za oceno ustavnosti, jo je tožena stranka vložila iz bojazni, da bo sodišče zavrglo zahtevo za izločitev sodnice, kar naj bi bilo v nasprotju s pravico do poštenega postopka in da takšna razlaga ni ustavno skladna (list. št. 439 spisa). Ker je predsednica sodišča prve stopnje vsebinsko obravnavala zahtevo tožene stranke za izločitev sodnice, je odpadel razlog za prekinitev postopka in za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 72. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrnilo.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Sklepi VSL I Cp 2132/2020, VSL I Cpg 783/2017, VSK Cpg 151/2017, VSL II Ip 730/2021.