Up-117/95

6/10-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A.A., B., C. in D.D., ... na seji senata dne 6/10-1995

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A.A. in drugih zoper odločbo Upravne enote Ptuj - Oddelek za upravne notranje zadeve št. 252-163/94-6/2 z dne 9/8-1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožniki A.A. in drugi so vložili ustavno pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ptuj - Oddelek za upravne notranje zadeve št. 252-163/94-6/2 z dne 9/8-1995, s katero je bila prvemu pritožniku A.A. zavrnjena prošnja za izdajo dovoljenja za začasno bivanje v Republiki Sloveniji. Pritožniki navajajo, da vlagajo ustavno pritožbo v smislu drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču še pred izčrpanjem pravnih sredstev (zoper izpodbijano odločbo je bila vložena pritožba). Pritožbo utemeljujejo s tem, da bi moral A.A. po morebitni dokončni odločbi, s katero bi bila potrjena prvostopna odločba, zapustiti območje Republike Slovenije, s čimer bi nastale zanj in za celotno družino nepopravljive posledice.

Z izpodbijano odločbo naj bi bile po mnenju pritožnikov kršene določbe drugega odstavka 53. člena Ustave, po katerih država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Z izpodbijano odločbo naj bi bile kršene tudi določbe 29. člena Ustave o pravnih jamstvih v kazenskem postopku, saj prvemu pritožniku ne omogočijo sojenja v njegovi navzočnosti.

Po določbah drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) lahko Ustavno sodišče pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Ustavno sodišče ugotavlja, da je pristojni upravni organ izdal izpodbijano odločbo na podlagi veljavnega Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I), ki določa pogoje za izdajo začasnega oziroma stalnega prebivanja tujcev pri nas, zato ni mogoče trditi, da gre pri tem za očitno kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Morebitno neutemeljenost izpodbijane odločbe bo prvi pritožnik lahko uveljavljal v pritožbenem postopku in pozneje v upravnem sporu. Ustavno sodišče ugotavlja, da v ustavni pritožbi tudi niso izkazana dejstva, ki bi kazala na to, da bi z morebitno izvršitvijo izpodbijane odločbe nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Glede na navedeno se ustavna pritožba prvega pritožnika zavrže na podlagi 2. alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču, ker niso bila izčrpana pravna sredstva in pri tem ne gre za primer iz drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču.

Ustavno pritožbo so hkrati s prvim pritožnikom A.A. vložili tudi njegova žena B.B. in otroka C. in D.D.

Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču lahko ustavno pritožbo vloži oseba, ki meni, da ji je bila s posamičnim aktom državnega organa kršena njena človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavno pritožbo torej lahko vloži oseba, na katero se neposredno nanaša akt državnega organa, torej oseba, zoper katero je bil izdan tak akt. Ker je bila izpodbijana odločba izdana v zvezi s prošnjo le prvega pritožnika A.A. in gre torej pri tej zadevi le za morebitno kršitev njegovih človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin, je Ustavno sodišče druge tri predlagatelje štelo za neupravičene osebe. Zato je Ustavno sodišče ustavne pritožbe teh vlagateljev zavrglo na podlagi 3. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 2. in 3. alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik senata dr. Lovro Šturm in člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata

dr. Lovro Šturm