Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da iz ugotovljenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožeče stranke ne izhaja, da tožeča stranka ne bi imela sredstev za plačilo dolžne sodne takse v znesku 255,00 EUR in jih tudi ne bi mogla zagotoviti oziroma jih ne bi mogla zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
V pritožbi zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev, očitkov, ki se nanašajo na nastanek taksne obveznosti in odmero sodne takse, ni mogoče uveljavljati.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse.
2.Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Pritožuje se zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi, podredno pa vrne v ponovno odločanje.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodnih taks (v delu, ki presega 44 EUR), ji odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (tretji, četrti in peti odstavek 11. člena ZST-1). Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah, razen premoženja, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji, in podatki o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12.b člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse je na predlagatelju taksne oprostitve (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Če predlagatelj taksne oprostitve razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožeča stranka odprta dva transakcijska računa, ki na dan izdaje izpodbijanega sklepa 26. 2. 2026 ne izkazujeta blokad oziroma neplačanih obveznosti, pri čemer je stanje na enem od transakcijskih računov na dan 10. 2. 2026 znašalo 1.947,02 EUR. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz javno dostopnih bilance stanja tožeče stranke na dan 31. 12. 2024 in izkaza poslovnega izida za obdobje od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 izhaja, da tožeča stranka razpolaga s 459.023,50 EUR sredstev, od katerih 456.842,89 EUR predstavljajo kratkoročna sredstva, znotraj teh pa 448.014,16 EUR predstavljajo kratkoročne finančne naložbe v obliki kratkoročnih posojil, 8.018,09 EUR pa kratkoročne poslovne terjatve. Tožeča stranka izkazuje izrazito pozitivno razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi, saj ima 456.842,89 EUR kratkoročnih sredstev in 299.792,41 EUR kratkoročnih obveznosti. Tožeča stranka je v letu 2024 ustvarila 93.744,95 EUR čistih prihodkov od prodaje in ustvarila čisti dobiček v višini 16.295,44 EUR. Leto 2024 je zaključila s pozitivnim kapitalom v višini 147.791,09 EUR in prenesenim dobičkom v višini 123.245,65 EUR ter izkazuje bilančni dobiček v višini 139.541,09 EUR. V obravnavani zadevi je bila tožeči stranki naložena sodna taksa za pritožbeni postopek v znesku 255,00 EUR.
6.Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožeče stranke presodilo, da niso podani zakonski pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Stanje na transakcijskem računu tožeče stranke ne izkazuje zatrjevanih hudih likvidnostnih težav, tožeča stranka pa tudi ni konkretizirano pojasnila, zakaj plačila dolžne sodne takse v relativno zelo nizkem znesku 255,00 EUR ne zmore kljub temu, da ima na svojem transakcijskem računu denarna sredstva v višini 1.947,02 EUR. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
7.Pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je podalo jasne in razumljive razloge za svojo odločitev. Podalo je natančno in podrobno obrazložitev premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožeče stranke ter pojasnilo, iz katerih virov je črpalo svoje ugotovitve (s strani tožeče stranke predloženi podatki, javno dostopni podatki na spletnih straneh AJPES in po uradni dolžnosti pridobljeni podatki pri bankah, pri katerih ima tožeča stranka odprte transakcijske račune). Navedlo je pravno podlago svoje odločitve s citiranjem ustreznih določb ZST-1 ter napravilo tudi jasen pravni zaključek, da iz ugotovljenih dejstev izhaja, da niso podani zakonski pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
8.V zvezi s pritožbenim očitkom bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da na to procesno kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), tožeča stranka pa v pritožbi očitka ni konkretizirala z navedbo, glede katerih konkretnih odločilnih dejstev naj bi prišlo do napake pri prenosu vsebine listin v razloge izpodbijanega sklepa o odločilnih dejstvih. S tem pritožbenim očitkom zato ne more uspeti.
9.Tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija zgoraj povzetih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na tožničino premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da iz ugotovljenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožeče stranke ne izhaja, da tožeča stranka ne bi imela sredstev za plačilo dolžne sodne takse v znesku 255,00 EUR in jih tudi ne bi mogla zagotoviti oziroma jih ne bi mogla zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse pravilna.
10.Tožeča stranka v pritožbi navaja, da obveznost za plačilo sodne takse v navedeni višini ni nastala, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom določilo novo plačilo sodne takse in da ni jasno, na kakšen način je sodišče postavilo spremenjeni znesek. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni določilo zneska za plačilo sodne takse, temveč je z njim odločilo o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev. Znesek dolžne sodne takse za pritožbeni postopek je sodišče prve stopnje določilo v plačilnem nalogu z dne 10. 9. 2025, zoper katerega je tožeča stranka vložila ugovor in nato pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o ugovoru. Da taksna obveznost ni nastala ali da je sodišče takso napačno odmerilo, je imela tožeča stranka možnost uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog in v pritožbi zoper sklep o ugovoru, kar je tudi storila, pritožbeno sodišče pa je na tovrstne očitke odgovorilo v sklepu I Cpg 457/2025 z dne 28. 10. 2025. V pritožbi zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev, pa očitkov, ki se nanašajo na nastanek taksne obveznosti in odmero sodne takse, ni mogoče uveljavljati.
11.Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).