Jedro

Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. 4. čl. te uredbe se nanaša na ministrstvo ... in določa opisno delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. V 7. čl. ta uredba določa, da se delovna mesta, na katerih se v skladu s to uredbo šteje zavarovalna doba s povečanjem, določijo v aktih o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Tak akt je ministrstvo ... sprejelo in v sistemizaciji delovnih mest kot prilogi določilo delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Ker sistemizacija delovnih mest kot priloga Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za tožnikovo delovno mesto ne določa, da bi se delovna doba štela s povečanjem, je tožena stranka odločila pravilno, ko mu te dobe s sklepom, izdanim na podlagi novega pravilnika, ni priznala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v ..., je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožnikov zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke, št. 143-279/98 0022 01 z dne 16.11.1998 in odločbe št. 143-279/98 0022 07 z dne 25.1.1999 in o vzdržanju v veljavi odločbe 125-02/98- -0006-137/329 z dne 25.7.1995 (tč. 1 izreka), obenem pa sklenilo, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 6.240,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.2.2000 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo (tč. 2 izreka sodbe). Zoper to sodbo se pritožuje tožnik zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje pa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da se tožnik ne strinja s takšno sodno odločitvijo in predlaga razveljavitev te izpodbijane sodbe, ker je neizpodbitno dejstvo, da tožnik dela z obsojenci in je zaradi te okoliščine njegovo zdravje ogroženo ter ima zaradi tega pravico do benificirane delovne dobe. Nadalje še navaja, da Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ... ne omejuje toženo stranko, da ga ne bi mogla razporediti na takšno delovno mesto, kjer imajo delavci pravice po 112. čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in da je pravilnik po hierarhiji pravnih aktov nižji od Uredbe o določitvi delovnih mest, za katere se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Če sta si omenjena akta v nasprotju, in če ima tožnik po citirani uredbi pravico, da se mu zavarovalna doba šteje s povečanjem, potem bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določila citirane uredbe. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ki so navedeni tudi v pritožbi, ugotovilo, da niso podani. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu te sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 350. čl. ZPP (Ur.l. RS št. 26/99), na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, zato se v izogib ponavljanju na njih v celoti sklicuje. V zvezi s tožnikovimi pritožbenimi navedbami zaključuje pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je Vlada RS sprejela Uredbo o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. 4. čl. te uredbe se nanaša na Ministrstvo za .., in določa opisno delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. V 7. čl. ta uredba določa, da se delovna mesta, na katerih se v skladu s to uredbo šteje zavarovalna doba s povečanjem, določijo v aktih o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Tak akt je Ministrstvo ... sprejelo (dokaz B/1) in v sistemizaciji delovnih mest kot prilogi (dokaz B/2) določil delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Delovno mesto, na katerega je razporejen tožnik, med ta delovna mesta ne spada. Nadalje je pravilno ugotovilo, da direktor tožene stranke ni imel nobenih drugih možnosti, kot da na podlagi 32. čl. pravilnika izda delavcem odločbe, tudi odločbo tožniku, in v tej odločbi ni mogel določiti, da se na tem delovnem mestu, ki ga zaseda tožnik, šteje zavarovalna doba s povečanjem, če tega sistemizacija delovnih mest kot priloga Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ... ne določa. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tožnikovega zahtevka pravno utemeljeno zavrnilo in s takimi zaključki ter s tako obrazložitvijo v celoti soglaša pritožbeno sodišče. Glede na take pravilne dejanske in pravne razloge sodišča prve stopnje zaključuje pritožbeno sodišče, da niso tožnikove pritožbene navedbe utemeljene, pa tudi ne odločilnega pomena za izdajo te sodne odločbe. Namreč odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje za zakonito izdajo te sodne odločbe je pravilna ugotovitev tega sodišča, da se delovna mesta, na katerih se v skladu s to Uredbo Vlade šteje zavarovalna doba s povečanjem določijo v aktih o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, kar je tudi storil minister za ... in v sistemizaciji delovnih mest kot prilogi določil delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, pri tem pa delovno mesto, na katerega je bil razporejen tožnik utemeljeno in zakonito, med ta delovna mesta na spada. Zato ugotavlja pritožbeno sodišče, da je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna in zakonita. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz izreka te sodbe.