Jedro

Tožnik glede ugotovitve prenehanja mandata župana kot občinski svetnik ne varuje pravic in interesov, ki jih v tej funkciji ima.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik pravni interes za tožbo, ki jo vlaga zaradi molka organa v zvezi z ugotovitvijo nezdružljivosti funkcije župana s funkcijo člana Sveta Krajevne skupnosti ..., utemeljuje s svojo funkcijo svetnika v Svetu Občine ... Meni, da je pravni interes nesporno izkazan, ker posega tudi v pristojnost in položaj občinskega sveta kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V tožbi navaja, da je Občinski svet Občine ... na svoji konstitutivni seji dne 28. 10. 2010 sprejel ugotovitveni sklep, da je bil za župana Občine ... na lokalnih volitvah, ki so potekale 10. 10. 2010, izvoljen A.A., in hkrati sprejel sklep, da članu Občinskega sveta A.A. preneha mandat zaradi nezdružljivosti funkcij po 37a. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nadalj., v nadaljevanju ZLS). A.A. je bil na lokalnih volitvah izvoljen tudi za člana Krajevne skupnosti ... Na konstitutivni seji Krajevne skupnosti ..., ki je potekala 22. 10. 2010, je A.A. na izrecno vprašanje o koliziji istočasne funkcije župana in člana krajevne skupnosti odgovoril, da je vse po predpisih in njegovem lastnem načelu. Moral pa bi, glede na to, da je bila prva seja Krajevne skupnosti ... pred konstitutivno sejo Sveta Občine ..., na podlagi 6. alinee prvega odstavka 37b. člena (pravilno 37a. člena) ZLS podati izjavo o odstopu s funkcije člana krajevne skupnosti v roku enega meseca po potrditvi mandata. Ali pa bi moral Svet Krajevne skupnosti ... sprejeti sklep o prenehanju mandata člana krajevne skupnosti. Če župan ne da izjave, bi moral Svet Občine ... na podlagi predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sprejeti ugotovitveni sklep o prenehanju mandata župana, v smislu 6. alinee 37a. člena ZLS. Zakonsko napotilo je, da županu preneha mandat, če v roku 1 meseca po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije, ki je nezdružljiva s funkcijo župana (kar funkcija člana sveta krajevne skupnosti je). Po sprejetju ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata župana bi moral Občinski svet o tem obvestiti Občinsko volilno komisijo Občine ..., da prične postopek za razpis nadomestnih volitev za župana. Od potrditve mandata župana dne 28. 10. 2010 do 28. 1. 2011, ko je A.A. na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja podal izjavo, da ne želi biti član Sveta Krajevne skupnosti ... in želi opravljati funkcijo župana Občine ..., oziroma do danes Svet Občine ... na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni sprejel ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata župana. Tak sklep bi moral sprejeti po izteku enomesečnega roka od potrditve mandata, to je do 28. 11. 2010. Tožnik zatrjuje, da so od 28. 11. 2010 A.A., Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter posledično Svet Občine ... opustili dolžno ravnanje po 37a. členu ZLS. A.A. je dne 28. 1. 2011 podal izjavo, da ne želi biti član Sveta Krajevne skupnosti ..., kar je znotraj trimesečnega roka po 4. alinei prvega odstavka 37a. člena ZLS, ki pa je vezan na opravljanje dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana. Svet krajevne skupnosti ... je na seji dne 11. 3. 2011 njegov odstop sprejel. Iz navedenega izhaja, da sta se tako A.A. kot Krajevna skupnost ... zavedala, da gre za nezdružljivost funkcij. Tožnik navaja, da že dlje časa opozarja na nezdružljivost funkcij in na opustitev dolžnega ravnanja, tako Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Svet Občine ..., kar dokazuje s priloženimi listinami. Meni, da gre v obravnavanem primeru za nezdružljivost funkcij, ki je določena v drugem odstavku 19. člena ZLS, posledice pa v šesti alinei prvega odstavka 37a. člena ZLS in bi A.A. izjavo moral podati v roku enega meseca od potrditve mandata in ne v roku treh mesecev. Zamuda pri prenehanju opravljanja funkcije pa ima za posledico prenehanje funkcije po zakonu. Drugačne razlage so napačne. Tožnik predlaga, da sodišče preveri omenjene nepravilnosti v zvezi z nezdružljivostjo opravljanja funkcije župana Občine ... in člana Krajevne skupnosti ...; da ugotovi, da je župan Občine ... nepravočasno podal izjavo z dne 28. 1. 2010, da ne želi biti član Sveta KS ... in naloži Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da predlaga Svetu občine ... v sprejem ugotovitveni sklep o prenehanju mandata župana Občine ... zaradi nezdružljivosti in o tem obvesti Občinsko volilno komisijo Občine ..., da prične postopek za razpis nadomestnih volitev za funkcijo župana Občine ...; da ugotovi prenehanje mandata župana Občine ... zaradi nezdružljivosti in o tem obvesti Občinsko volilno komisijo Občine ..., da prične postopek za razpis nadomestnih volitev za funkcijo župana Občine ...

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V okviru preizkusa procesnih predpostavk tj. okoliščin ali lastnosti, ki morajo biti podane, da je sojenje dopustno, sodišče preveri tudi obstoj pravnega interesa. Pravni interes je podan, če tožnik na podlagi odločitve sodišča doseže pravni položaj, ki ga ne bi mogel doseči na drug način. Odločitev sodišča se mora izraziti v sferi tožnikovih pravic oziroma pravnih razmerij. Pri presoji, ali določen predpis podeljuje posamezniku pravno varovan interes, je treba ugotoviti, ali je bil namen zakonodajalca, da z določeno normo varuje prav tega posameznika oziroma njegov pravni položaj.

Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) v 2. členu določa, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek). Upravni akt po tem členu so upravne odločbe in drugi javnopravni enostranski, oblastveni posamični akti, izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek).

Tisti, ki ima pravovarstveni interes za izpodbijanje upravnega akta, izkazuje tudi interes za vložitev tožbe zaradi molka organa, ki se vloži, če tožniku upravni akt ni bil izdan, ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (tretji odstavek 5. člena ZUS-1).

V obravnavani zadevi tožnik vlaga tožbo, ker organi občine niso ugotovili prenehanja mandata župana oziroma v zvezi s tem niso sprejeli potrebnih aktov. Trditev o prenehanju mandata župana opira na šesto alineo 37a. člena ZLS, po kateri županu preneha mandat, če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski ali državni upravi, ki na podlagi 37b. člena tega zakona ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo župana. Konkretno naj bi šlo za nezdružljivost funkcije župana in funkcije člana sveta krajevne skupnosti. V takšnem primeru županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata po prej navedeni določbi. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan, ki mu preneha mandat, vloži tožbo na upravno sodišče (drugi odstavek 37a. člena ZLS). Z navedeno določbo je varovan interes osebe (župana), v katere položaj je z odločitvijo oziroma ugotovitvijo o prenehanju mandata neposredno poseženo. V navedenem smislu tožnik pravnega interesa za tožbo ne more izkazati, saj ne gre za poseg v njemu lastne pravice ali pravno varovane interese.

Tožnik zatrjuje, da ima pravni interes za tožbo kot občinski svetnik. Ta pravni interes utemeljuje s tem, da se posega tudi v pristojnosti in položaj občinskega sveta, ki je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Tako utemeljen interes, ki se izraža v splošni skrbi, da občinski svet izdaja akte, ki so v njegovi pristojnosti in posluje zakonito, po mnenju sodišča za vložitev tožbe ne zadošča, saj gre za splošen in ne konkreten interes, ki bi ga sodišče v upravnem sporu lahko varovalo.

Po mnenju sodišča tožnik pravnega interesa, ki bi mu šel kot občinskemu svetniku, ne more izkazati niti na podlagi določbe, da lahko član občinskega sveta predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana (31. člen ZLS, 22. člen Statuta Občine ..., Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01). Korelat pravici predlaganja akta, ki jo ima občinski svetnik, namreč ni obveznost občinskega sveta, da predlagani akt sprejme. Po določbi tretjega odstavka 22. člena Statuta mora župan predlog člana občinskega sveta dati na dnevni red, ko je pripravljen tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. O predlogu v zvezi z mandatom funkcionarja daje občinskemu svetu v okviru svoje pristojnosti mnenja in predloge komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (31. člen ZLS, 26. člena Statuta, drugi odstavek 75. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine ..., Uradni list RS, št. 22/96 in 31/98). Komisija in Občinski svet odločitve sprejemata z večinskim mnenjem. Prvi odstavek 23. člena Statuta določa, da občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, smiselno isto velja za Komisijo na podlagi 74. člena Poslovnika Občinskega sveta. Iz navedene ureditve izhaja, da možnost vložitve predloga za sprejem določenega akta ni zagotovilo, da bo tak predlog tudi vsebinsko obravnavan in sprejet akt, kakršnega je občinski svetnik predlagal. Če je temu tako, pa tudi glede na upravičenje tožnika kot občinskega svetnika za predlaganje akta iz pristojnosti občinskega sveta ni mogoče šteti, da je tožnik izkazal pravovarstveni interes za tožbo zaradi molka, ker Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni pripravila predloga za sprejem sklepa o ugotovitvi prenehanja mandata župana in Občinski svet Občine ... takega ugotovitvenega sklepa ni sprejel. Tožnik glede ugotovitve prenehanja mandata župana po povedanem kot občinski svetnik ne varuje pravic in interesov, ki jih v tej funkciji ima.

Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.