Jedro

Ni bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sodbo tožencu vročalo na naslov, ki je bil kot njegov naslov naveden v neki drugi zadevi in razviden iz priloženega spisa. Fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje po 142. čl. ZPP ni mogla nastopiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se ugodi predlogu in se razveljavi klavzula pravnomočnosti zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 3. 11. 2008 I P 146/2008. II. V 3. točki izreka se izpodbijani sklep razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zamudne sodbe (1. tč. izreka) in predlog za vrnitev v prejšnje stanje (2. tč. izreka) ter zavrglo pritožbo tožene stranke zoper zamudno sodbo (3. tč. izreka).

(2) Zoper 1. in 3. tč. izreka se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami) in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Po mnenju pritožnika je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker zamudna sodba toženi stranki ni bila pravilno vročena na podlagi 142. čl. v zvezi s 141. čl. ZPP. Ker se za vročitev sodbe po 139. čl. ZPP zahteva osebna vročitev, je vročanje na naslovu, kjer je toženec sicer uradno prijavljen, po mnenju pritožnika prestrogo in ima pravico dokazovati, da je imel v spornem času dejansko prebivališče drugje. Takšno je tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je z odločbo U-I-279/08 razveljavilo 4., 5. in 6. odst. 143. čl. ZPP in odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve vročanje opravlja v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 72/2002. Sodišče mora v tem primeru zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča. Če je v tem postopku dejansko bivališče ugotovljeno, se lahko vroča na ta naslov. Če pa tožene stranke ni mogoče najti in je izbrisana iz registra prebivalstva, ji sodišče na predlog tožeče stranke lahko postavi začasnega zastopnika. Vročanje na naslovu, kjer stranka dejansko ne prebiva (v konkretnem primeru toženec na naslovu K. 5, Ljubljana, že več kot osem let ne živi), pomeni poseg v pravico do izjave stranke in kršitev načela kontradiktornosti (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Po mnenju pritožnika vročitev ni bila opravljena pravilno, zaradi česar ni mogla nastopiti fikcija vročitve in ni bil podan pogoj za izdajo zamudne sodbe. Iz spisa pa tudi ne izhaja, da je sodišče o bivališču toženca opravilo kakršnekoli poizvedbe.

(3) Pritožba je utemeljena.

(4) Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno in zakonito, ko je zavrnilo predlog tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zamudne sodbe, saj slednja tožencu ni bila pravilno vročena.

(5) Pravdne stranke so v skladu s 1. odst. 145. čl. ZPP dolžne sodišču sporočiti vsako spremembo naslova in si tako zagotoviti vročitev sodnih pisanj, v nasprotnem primeru jih lahko zadenejo negativne posledice take opustitve. Kljub temu pa vročitev zamudne sodbe na naslovu K. 5, Ljubljana, s fikcijo po 142. čl. ZPP ni bila pravilna. ZPP namreč za primer, ko stranke sodišču ne sporočijo spremembe naslova, določa, da se vse nadaljnje vročitve opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko, vročitev pa velja za opravljeno po preteku 8 dni (2. in 3. odst. 145. čl. ZPP). Ker toženec spremembe naslova sodišču ni sporočil, bi mu sodišče zamudno sodbo moralo vročiti s pritrditvijo na sodno desko. Za vročanje na naslovu K. 5, Ljubljana, ki ga niti tožnik niti toženec nikdar tekom predmetne pravde nista navedla, ni bilo podlage. Ni bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sodbo tožencu vročalo na naslov, ki je bil kot njegov naslov naveden v neki drugi zadevi in razviden iz priloženega spisa. Fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje po 142. čl. ZPP ni mogla nastopiti.

(6) Ker zamudna sodba toženi stranki ni bila vročena na pravilen način, ni postala pravnomočna in tudi izvršljiva ne. Glede na pojasnjeno je utemeljena zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, zato je bilo treba izpodbijani sklep spremeniti in ugoditi predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zamudne sodbe (3. tč. 365. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje bo tožencu sodbo moralo pravilno vročiti.

(7) V posledici navedenega je bilo treba razveljaviti odločitev sodišča v 3. tč. izreka, s katero je zavrglo pritožbo tožene stranke (3. tč. 365. čl. ZPP). Ko bo sodba sodišča prve stopnje tožencu pravilno vročena, bo moralo sodišče izvesti nov postopek z njegovo pritožbo.

(8) Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165.čl. ZPP.