Jedro

Dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14531/2018 z dne 26. 2. 2018 v prvem odstavku izreka vzdržalo v veljavi v celoti, v tretjem odstavku izreka pa za znesek v višini 44,00 EUR s pripadki (I. točka izreka). V preostalem delu je tretji odstavek izreka sklepa o izvršbi (za znesek 30,00 EUR s pripadki) razveljavilo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka toženi za opravljene storitve oblikovanja, obdelave slik in priprave na tisk izstavila račune v skupni višini 2.380,62 EUR, katerih tožena stranka ni poravnala. Zato je ugodilo tožbenemu zahtevku.

2. Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka. Zatrjevala je, da sodišče ni upoštevalo vseh dokazov, zaradi česar je prišlo do bistvene kršitve temeljne pravice obojestranskega zaslišanja. Predlagala je vrnitev postopka v ponovno obravnavo na prvi stopnji oziroma da o celotnem postopku odloči Višje sodišče v Ljubljani.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je tožeča stranka za toženo opravila storitve oblikovanja, obdelave slik in priprave na tisk, (2) da je za opravljene storitve izdala račune v skupni višini 2.380,62 EUR ter (3) da tožena stranka svojih obveznosti po izstavljenih računih ni plačala.

7. Drži sicer pritožbena navedba, da je verodostojna listina v predlogu zgolj navedena, ne pa tudi predložena, zato pravna podlaga za nastanek obveznosti dolžnika do upnika v predlogu (za izvršbo na podlagi verodostojne litine) ni razvidna. Vendar pa je po ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi, tožeča stranka dopolnila tožbo in predložila vse relevantne listine. Le-te so bile dolžniku vročene 30. 5. 2018, skupaj z dopolnitvijo tožbe in pozivom naj odgovori na dopolnitev tožbe. Tožena stranka na to vlogo ni odgovorila. Zato njene navedbe, da ni bila seznanjena s pravno podlago za nastanek obveznosti, ne držijo.

8. Tožena stranka je v pritožbi sodišču prve stopnje očitala, da je zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), s tem ko ni zaslišalo prič, ki jih je predlagala tožena stranka v ugovoru proti sklepu o izvršbi. V skladu z določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Pravne abstrakcije, ali ohlapne in pavšalne navedbe (npr. predlog za izvršbo je neutemeljen in ni v skladu z dejanskim stanjem odprtih postavk) niso dovolj.1 Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, da so trditve tožene stranke glede katerih je predlagala zaslišanje tako pomanjkljive, da jih z zaslišanjem ni mogoče preveriti. Zato je predlog za zaslišanje prič predlaganih s strani tožene stranke zavrnilo. Pritožbeno sodišče na tem mestu še dodaja, da v skladu z določili ZPP ter ustaljeno sodno prakso2 dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomeščajo trditve. Ker tožena stranka trditev o pravno odločilnih dejstvih,3 katerih resničnost naj bi se preverila, sploh ni podala, s tem pritožbenim razlogom tožena stranka ne more uspeti.

9. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku s komentarjem,GV založba, 2006, 2. knjiga, str. 130. 2 Primerjaj: VSL sklep II Cp 627/2013 z dne 18. 9. 2013, VSL sodba I Cp 696/2013 z dne 23. 10. 2013 in VSRS sodba II Ips 24/2014 z dne 12. 2. 2015. 3 Pavšalne navedbe, da je upnikov predlog za izvršbo neutemeljen in ni v skladu z dejanskim stanjem odprtih postavk, ne predstavljajo konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih, s katerimi bi tožena stranka lahko uspešno ugovarjala tožbenemu zahtevku.