Jedro

Dodelitev brezplačne pravne pomoči je upravna zadeva.

Ker tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pomoči po pozivu organa za BPP ni dopolnila tako, kot je bila pravilno pozvana, saj njena prošnja vsebuje zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči, nima pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je organ za BPP tožničino prošnjo moral zavreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče RS, organ pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s tožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 230/2012-4 z dne 19. 2. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi ugotavlja, da prosilka prošnje ni vložila na predpisanem obrazcu (tako kot določa prvi odstavek 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP) in da vložena prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov (določenih v tretjem odstavku 32. člena ZBPP). Zato je bila prosilka s pozivom z dne 12. 3. 2013 poučena, kako mora biti prošnja glede na določbe ZBPP in Pravilnika o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik) vložena in kaj mora vsebovati. Pojasnjeno ji je bilo, da njena vloga ni primerna za obravnavo in da jo mora v roku 8 dni od prejema dopisa dopolniti tako, da jo predloži na obrazcu Bpp št. 1, ali pa jo dopolni z vsebinami posameznih rubrik tega obrazca ter da predloži dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela, če jih ima, zase in za družinske člane, ter da predloži dokazila o podatkih, ki predstavljajo davčno tajnost prosilke in njenih družinskih članov, če odklonijo, da te podatke po uradni dolžnosti pridobi organ za BPP. Hkrati je bila opozorjena, da bo njena prošnja zavržena, če v danem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti. Na poziv je prosilka odgovorila, da njena vloga, vložena po 4. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP, vsebuje vse podatke iz tretjega 32. člena ZBPP, drugih podatkov pa organ ne sme zahtevati, niti preverjati. Organ za BPP je prosilki pojasnil, da se ona ne uvršča med upravičence iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, za katere se finančni položaj ne ugotavlja. Ker je vlogo vložila kot fizična oseba, se pri odločanju o njeni prošnji ugotavlja njen finančni položaj, kot eden izmed pogojev za dodelitev BPP. Ker pa prosilka niti v dopolniti vloge ni navedla nobenih podatkov o svojem premoženjskem stanju, ali ima prihranke in če jih ima, pri katerih banki, niti ni izjavila, da prihrankov nima, ni navedla podatkov, ki se nanašajo na morebitno (so)lastništvo nepremičnin ali kakršnegakoli drugega premoženja, ni jasno in nedvoumno podala izjave, da nima nikakršnega premoženja, navedla pa tudi ni podatkov o svojem dohodkovnem stanju, in sicer ni navedla podatkov o morebitnih dohodkih oziroma prejemkih v zadnjih treh oziroma v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo prošnje, ni jasno in nedvoumno izjavila, da nima oziroma v omenjenem obdobju ni imela nikakršnih dohodkov ali prejemkov, je njena prošnja nepopolna, in je kot taka neprimerna za nadaljnje obravnavanje. Prosilka kljub pozivu k dopolnitvi ni predložila predpisane pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP (prvi odstavek 20. člena ZBPP), čeprav je takšna izjava s predpisano vsebino obvezen sestavni del prošnje, kar izhaja tudi iz petega odstavka 20. člena ZBPP. Organ za BPP je vlogo zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Tožnica je vložila tožbo zoper navedeni sklep in hkrati zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks in drugih stroškov in za dodelitev brezplačne pravne pomoči za ta upravni spor. Navaja, da je namen 12. člena ZBPP, da se premoženjsko stanje brezposelnega, ki ne prejema niti socialne pomoči, ne ugotavlja. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zaprosila iz razloga brezposelnosti, kar pomeni, da se njeno premoženjsko stanje ne ugotavlja. Na podlagi 2. člena ZBPP o prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča predsednik specializiranega sodišča, kar pomeni, da ne more drugega pooblastiti za odločanje. Izpodbijani sklep nima podlage v ZBPP. Določbe 2., 31.a, 34. in 37. člena ZBPP niso podlaga za izdajo sklepa o zavrženju prošnje za brezplačno pravno pomoč, vložene iz razloga brezposelnosti. Zadeva Bpp 230/2012-4 z dne 19. 2. 2013 ni upravna zadeva na podlagi Zakona o upravnem sporu, niti katerega drugega zakona. Zato naslovno sodišče ni pristojno za odločanje. Sklicuje se na 1. člen ZUP, ki se ne nanaša na sodišče. Ugotovitev organa za BPP, da je treba njeno prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno, je v celoti nepravilna in nezakonita. Tožnica zoper odgovore tožene stranke, ki nimajo podlage v zakonu, nima nobenih možnosti za uspeh, kar pomeni, da je njena zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper odgovore tožene stranke, Mestne občine Ljubljana, ki jih ne pozna noben veljaven zakon, še kako utemeljena, v celoti pravilna in zakonita. Tožnica navaja, da je predmetno tožbo vložila v interesu občanov kot članica Mestnega sveta A., kar pomeni, da so podatki o sejninah, ki jih prejema in so predmet te vloge, v celoti pravilni in zakoniti. Prihodki, ki jih ima iz naslova zaposlitve na B., so za obravnavani postopek, začet v javnem interesu, brezpredmetni. Sodnica, ki je izdala sklep, ni organ za BPP. Podatke je pridobila iz zasebne tožbe, kar je za predmetno zadevo, vloženo v javnem interesu, nerelevantno. Zamolčanje podatkov, ki niso relevantni, ki jih organ lahko pridobi po uradni dolžnosti, ne šteje. Sodnica je podatke pridobila brez soglasja tožnice, tako da je zlorabila vpogled v spis opr. št. I U 1494/2009, kar tudi navaja v izpodbijanem sklepu, in se nato sklicevala na vpogled v uradno evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar vse pomeni, da jih je pridobila protizakonito. Prvi odstavek 20. člena ZBPP ni pravna podlaga za ugotavljanje odgovornosti prosilca. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in ji dodeli brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

S tožbo, ki jo sodišče obravnava v tem upravnem sporu, tožnica izpodbija sklep št. Bpp 42/2013 z dne 29. 4. 2013, s katerim je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s tožbo zoper sklep tega sodišča Bpp 230/2012-4 z dne 19. 2. 2013 zavržena (tako tožbo opredeljuje tožnica in na ta sklep se nanaša njen tožbeni predlog). Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in utemeljena s pravilnimi razlogi.

Sodišče tožnici pojasnjuje, da je dodelitev brezplačne pravne pomoči upravna zadeva. Upravno zadevo opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 2. členu, v drugem odstavku katerega določa, da se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. ZBPP v drugem odstavku 34. člena določa, da pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. Zato je bil organ za BPP dolžan v okviru formalnega preizkusa tožničine prošnje ugotoviti, ali prošnja izpolnjuje formalne pogoje, ki jih za obravnavo vloge predpisujeta ZBPP in ZUP.

Specialna določba ZBPP, ki se nanaša na obliko in vsebino prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je 32. člen. Ta v prvem odstavku določa, da prosilec prošnjo vloži na predpisanem obrazcu, če je ne vloži tako, pa mora biti vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedje rubrik enaka vsebini obrazca. Podatki, ki jih mora prošnja vsebovati, so določeni v tretjem odstavku 32. člena ZBPP. Podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP so torej posebni podatki, ki jih poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati in morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju. Po določbi 67. člena ZUP mora organ, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, zahtevati od vložnika odpravo pomanjkljivosti.

Sodišče ugotavlja, da je organ za BPP pri obravnavi tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči postopal po navedenih določbah. Ker tožnica prošnje ni vložila na predpisanem obrazcu (kar tožnica ne prereka) in ker je ugotovil, da prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, je tožnico pozval k odpravi pomanjkljivosti, ji pojasnil, kako jih mora odpraviti in v katerem roku, ob opozorilu na pravno posledico – zavrženje prošnje, če tega ne bo storila. V izpodbijanem sklepu se je tudi pravilno opredelil, da tožnica ni upravičenka iz 4. točke 10. člena ZBPP in se zato po četrtem odstavku 11. člena ZBPP zanjo ne bi ugotavljal finančni položaj. Po četrtem odstavku 10. člena ZBPP so namreč upravičenci nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom zaradi katerega so ustanovljene. Tožnica pa je tožbo oziroma prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, vložila kot fizična oseba (tudi če bi nastopala kot članica mestnega sveta – kot takšna ima po 34.a členu Zakona o lokalni samoupravi položaj funkcionarja - v ZBPP ni podlage, da se njen finančni položaj ne bi ugotavljal). Ker prošnje za dodelitev brezplačne pomoči ni dopolnila (kar je med strankami nesporno) tako, kot je bila tudi po presoji sodišča pravilno pozvana, saj njena prošnja vsebuje zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči, nima pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP (organ za BPP v izpodbijanem sklepu našteje, kateri podatki manjkajo), je moral organ za BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, prošnjo zavreči. Tožničin ugovor, da je takšna odločitev nezakonita, ni utemeljen.

Zmotno je tudi mnenje tožnice, da sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, za to ni bila pristojna. Po tretjem odstavku 2. člena ZBPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. V funkciji odločanja o prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči deluje kot pristojen organ za BPP. Predsednik sodišča pa lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika. Izpodbijani sklep je, kot je razvidno iz njegovega uvoda, izdala sodnica, ki ima položaj svetnice, in jo je predsednica Upravnega sodišča RS pooblastila za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči, o katerih se odloča pred tem sodiščem.

Tožbeni ugovori, ki se ne nanašajo na dejanske ugotovitve in pravno sklepanje, na podlagi katerih je organ za BPP izdal sklep št. Bpp 42/2013 (da je tožnica vložila tožbo zoper Mestno občino C., da je organ za BPP nezakonito pridobival podatke o njenem finančnem stanju, da je organ prošnjo nepravilno zavrnil po prvem odstavku 24. člena ZBPP) niso predmet tega upravnega spora in sodišče nanje ne odgovarja.

Tožničin predlog, da se ji v zvezi z obravnavo tožbe v tem upravnem sporu dodeli brezplačna pravna pomoč, je bil zavržen s sklepom št. Bpp 89/2013-4 z dne 11. 6. 2013. O njenem predlogu, da se v tem upravnem sporu oprosti plačila sodnih taks, pa sodišče ni posebej odločalo, ker se v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

Odločitev o stroškovnem zahtevku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.