Jedro

Sodišče prve stopnje je imelo v pisnem sodno izvedenskem mnenju Fakultetne komisije, podanem na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda ter ustni izpovedi specialista medicine dela, ortopeda in psihiatrinje strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožnici ni izkazane popolne izgube delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo po definiciji iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdita sklep o popravi sodbe ter sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II., III., IV. in V. točki izreka.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 7. 2020 in iste št. z dne 17. 12. 2020 (I. tč. izreka), tožnico s 14. 11. 2019 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in ji priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko na drugem delovnem mestu z omejitvami, da ji bo pri delu desnica le v pomoč levici, kjer ni potrebna fina motorika prstov rok in groba moč desnice, kjer ni dvigovanja in/ali prenašanja bremen nad 2 kg, kjer ni dvigovanja zgornjih okončin nad nivo ramen brez prisilnega položaja vratne hrbtenice (globok predklon oz. delo nad višino glave) in brez vsiljenega ritma dela od 1. 12. 2019 dalje (II. tč. izreka) ter izreklo, da bo o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila odločil toženi zavod s posebno odločbo (III. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo (IV. tč. izreka). Izreklo je, da je toženec dolžan tožnici povrniti 50 % stroškov postopka (V. tč. izreka).

2. Zoper II., III., IV. in V. točko izreka sodbe ter popravni sklep z dne 13. 7. 2022 _se pritožuje tožnica_ iz vseh pritožbenih razlogov. Priglaša stroške pritožbe.

Zavrnjena razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti v 14. točki obrazložitve nima razlogov, zato IV. točke izreka sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče je sledilo nestrokovnemu in arbitrarnemu izvedenskemu mnenju, ki je samo s seboj v nasprotju. Z mnenji izvedencev se ne strinja, saj za 4 urno delo dnevno oz. 20 ur tedensko z omejitvami ni zmožna. Izvedenci niso upoštevali, da ni delovnega mesta, kjer ni potrebno uporabljati rok in sodišče ni upoštevalo, da je desničarka. Ne zna si predstavljati, da bi lahko opravljala drugo delo brez uporabe rok, oz. da bi zadostovala le leva roka.

Navaja še, da ponoči ne spi, da se zbuja utrujena, neprespana, nervozna, cel dan depresivna in anksiozna. Izpovedala je, da je imela dvakrat operacijo desne roke, sušijo se ji mišice na roki, ima hujšo motnjo živčevja, slabši prijem stvari, ki ji padajo iz rok, zaradi česar ji pri vsakodnevnem funkcioniranju pomaga mož in si brez njegove pomoči ne zna predstavljati življenja. Ni upoštevano, da težko zadržuje vodo, da jo pogosto odvaja in ima pogosto vnetje sečil. Ta zdravstvena težava je ena ključnih, zakaj ne more delati 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko in bi jo bilo izkustveno ter na podlagi logičnega sklepanja potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti. Tudi po operaciji vratne hrbtenice ima večkrat vnetje živca, kronično vnetje ščitnice pa se odraža na nihanju razpoloženja. Po zlomu gležnja leta 2018 ima oteklino, ne more hoditi na daljše razdalje, paziti mora, kako stopi itd. V ustno dopolnjenem izvedenskem mnenju niso zajete vse zdravstvene težave, ali so bile upoštevane v premajhni meri. Sodišče ni upoštevalo poklica šivilje, ki je edino delo, ki ga zna opravljati. Čeprav je na zavodu za zaposlovanje prijavljena že 15 let, ni našla nobenega dela.

3. **_Tožena stranka_** v _**pisnem odgovoru**_ prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev. Sodba in sklep sta pravilna in zakonita, dejansko stanje je dovolj razčiščeno in materialno pravo pravilno uporabljeno. Izvedensko mnenje specialistov medicine dela, psihiatrinje in ortopeda je strokovno argumentirano in odgovarja na vsa bistvena vprašanja, vključno na tožničine pripombe. V zvezi z očitano arbitrarnostjo izpostavlja, da se tožnica niti odvetnica nista udeležili obravnave 26. 5. 2022, na kateri bi imeli možnost ob zaslišanju članov izvedenskega organa razčistiti domnevno nepravilne in nelogične ugotovitve. V sodni praksi je zavzeto stališče, da niso upoštevne pritožbene navedbe, ki izražajo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, če pripombe na mnenje in dopolnitev niso bile pravočasno podane. Sklicuje se na sodbe VSL II Cpg 35/2016, VSL I Cpg 681/2015 in VSC Cp 191/2021. Ker iz obravnavnega zapisnika z dne 26. 5. 2020 izhaja, da je sodišče izvedenskemu organu poslalo tožničine pisne pripombe, in so se člani do njih na obravnavi opredelili, pritožbeni očitki, da ni bil upoštevan poklic ali dejstvo, da je desničarka, niso utemeljeni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, niti na pravilnost sklepa z dne 13. 7. 2022 o popravi II. tč. izreka sobe s katerim je datum „1. 12. 2020“ nadomeščen z „1. 12. 2019“ . Tako ugoditveni kot zavrnilni del sodbe sta izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevane kršitve iz 14. točke 2 odst. 339. člena ZPP niti drugih procesnih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Čeprav 14. točka obrazložitve, ki se nanaša na zavrnjeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, res nima podrobnejše utemeljitve, je sodbo mogoče preizkusiti v povezavi z utemeljitvijo v 10. točki, da po izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. (Fakultetne komisije) pri tožnici ni strokovno medicinskih razlogov za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti po definiciji iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2, povzeti v 5. točki obrazložitve sodbe.

6. Sicer pa sta z neizpodbijanim delom prvostopenjske sodbe (I. tč. izreka), ki je že pravnomočen, kot nezakoniti odpravljeni zavrnilni upravni odločbi o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja, saj sta izdani na podlagi neskladnih in pomanjkljivih mnenj izvedenskih organov toženca. Tako je IK I dne 14. 11. 2019 ocenila, da je pri tožnici od 10. 1. 2017 in še nadalje zaradi bolezni podana III. kategorija invalidnosti v nespremenjeni obliki, IK II dne 22. 6. 2020 pa menila, da je potrebno nadaljnje zdravljenje tožnice in ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v njenem zdravstvenem stanju in zato je še nadalje podana III. kategorija invalidnosti od 10. 1. 2017 dalje v nespremenjeni obliki.

7. Vendar je imelo sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča v pisnem sodno izvedenskem mnenju Fakultetne komisije, podanem na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda ter ustni izpovedi specialista medicine dela, ortopeda in psihiatrinje na glavni obravnavi 26. 5. 2022 strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožnici ni izkazane popolne izgube delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo po definiciji iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2. Posledično je tožbeni zahtevek v tem obsegu z izpodbijano IV. tč. izreka sodbe utemeljeno zavrnjen in pritožba ne more biti uspešna.

8. Pritožba ni utemeljena niti zoper ugoditveno II. in III. tč. izreka prvostopenjske sodbe. Kljub stanjem po operativnih posegih v letih 2003, 2006, 2008, 2016, in 2018 povzetih v 11. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe, izkazanem stanju po operaciji vratne hrbtenice s tipično omejeno gibljivostjo, motnji živčevja desne rame z motorično in senzorično okvaro medianusa in ulnarisa z oslabelostjo, tremorjem, atrofijo in tipičnimi senzoričnimi izpadi je pri tožnici še podana preostala delovna zmožnost iz 64. člena ZPIZ-2. Torej nadaljnji obstoj III. kategorije invalidnosti, saj delovna zmožnost ni zmanjšana za več kot 50 %. V skladu s preostalo delovno zmožnostjo je v polovičnem delovnem času še sposobna opravljati drugo ustrezno delo v okviru svojega poklica šivilje ali konfekcionarke1 ob upoštevanju vseh stvarnih razbremenitev pri delu iz II. točke izreka izpodbijane sodbe, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja v celoti. Izpostavlja le omejitve, po katerih zaradi stanja desne roke in dejstva, da je tožnica desničarka, lahko v skladu s preostalo delovno zmožnostjo opravlja dela, kjer bo desnica le v pomoč levici, kjer ni potrebna fina motorika prstov rok in moč desnice, kjer ni dvigovanja in prenašanja bremen nad 2 kg ali dvigovanja zgornjih okončin nad nivo ramen.

Glede na 126. člen ZPIZ-2 je v II. točki izreka prvostopenjske sodbe tožnici od 1. 12. 2019 dalje zakonito priznana nova pravica do dela v skrajšanem delovnem času s stvarnimi razbremenitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov ter v III. točki izreka sodbe izrečeno, da bo o pravici, odmeri in izplačevanju nadomestila odločil toženi zavod s posebno odločbo.

9. Neutemeljene in protispisne so pritožničine navedbe, da se izvedenski organ in sodišče nista opredelila, da je po poklicu šivilja in desničarka, saj iz 11. točke obrazložitve prvostopenjske sodbe izhaja ravno nasprotno. Prof. dr. C. C., specialist medicine dela, prometa in športa je na glavni obravnavi dne 26. 5. 2022, ki se je tožnica in njena pooblaščenka niti nista udeležili, izrecno izpovedal (list. 54-55), da lahko tožnica brez tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja oz. invalidnost opravlja dela s časovno omejitvijo in določenimi stvarnimi razbremenitvami. Pritožbeni očitki, da je sodno izvedensko mnenje arbitrarno in strokovno neprepričljivo samo zato, ker se tožnica z njim ne strinja, ne morejo biti uspešni. Ob neizpeljani diagnostiki v zvezi z zatrjevanimi urološkimi težavami, kroničnem vnetju ščitnice, ki ne predstavlja dodatne omejitve, zatekanju nog, kar ob osebnem pregledu ni bilo ugotovljeno (list. 55), tudi po oceni pritožbenega sodišča ni medicinskih indikacij za drugačno razsojo od izpodbijane. Ker je v obravnavani zadevi upoštevno le zdravstveno stanje, izkazano do izdaje izpodbijane drugostopenjske upravne odločbe, bo lahko morebitno poslabšanje le predmet novega predsodnega upravnega postopka.

10. Iz predhodno navedenih procesnih, dejanskih in materialno pravnih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča v izpodbijani ugoditveni II. točki s popravljenim datumom na 1. 12. 2019, v III. točki izreka, zavrnilni IV. točki ter stroškovni V. točki izreka.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu ter dejstvu, da ima tožnica po odločbi Bpp 274/2022 z dne 29. 7. 2022 zagotovljeno zastopanje iz naslova brezplačne pravne pomoči, je potrebno izreči, da stroški postopka bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. 1 Glej 11. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.