Jedro

Z ukazom, s katerim je bil tožnik razporejen na dolžnost, ki jo je opravljal v činu nadporočnika, tožnik ni pridobil osebnega čina nadporočnika. Iz ukaza namreč izhaja, da je tožnikov osebni čin poročnik in da je v višji čin nadporočnika razporejen po določbi 98.a člena ZObr. Ta člen določa, da se pripadnika stalne sestave lahko razporedi na formacijsko dolžnost, za katero se zahteva enak ali eno stopnjo višji čin, kot je njegov osebni čin. Tožnikov osebni čin je poročnik, zato ni ničesar nedopustnega v tem, da ga je tožena stranka na misiji razporedila na formacijsko dolžnost poveljnika, ki se je opravljal v nazivu poročnika. Prejšnja razporeditev tožnika na formacijsko dolžnost, ki se je opravljala v nazivu nadporočnika, ne pomeni neke pridobljene pravice, zaradi katere tožnika kasneje ne bi bilo več možno razporediti na formacijo, ki se opravlja v nazivu, ki v celoti ustreza osebnemu činu tožnika.

Tožnik ni imel osebnega čina nadporočnika, niti ni dokazal, da bi formacijsko dolžnost na misiji dejansko opravljal v nazivu nadporočnika, zato je tožbeni zahtevek za plačilo razlike plače utemeljeno zavrnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati 2.178,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2011 do plačila (I. točka izreka). Tožniku je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 493,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je med strankama sporen obračun tožnikove plače za čas misije "JOINT ENTERPRISE", KFOR Kosovo, v obdobju od ... do .... Na misiji je tožnik opravljal dolžnost poveljnika voda. Tožena stranka je tožniku izplačevala plačo kot poročniku, čeprav je bil nadporočnik. Uredba o činih in poviševanju v Slovenski vojski v 11. členu določa, da je lahko častnik povišan v čin nadporočnika, če je s činom poročnika razporejen na dolžnost, za katero se zahteva čin nadporočnika ter je to dolžnost opravljal najmanj eno leto, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno "odličen" ali "zelo dober" oziroma najmanj dve leti, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno "dober". Tožnik je izpolnjeval te pogoje, saj je bil od 6. 10. 2009 dalje nadporočnik specialist. Utemeljenost zahtevka izhaja tudi iz tabele z naslovom "A. KFOR ...", saj ta prikazuje uradno organizacijsko shemo celotnega kontingenta Slovenske vojske na misiji KFOR .... Iz tabele izhaja, da je tožnik na misiji poveljeval vodu kot nadporočnik. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da naj bi tretji del tabele predstavljal podatke o dolžnosti tožnika v Sloveniji, torej pred napotitvijo na misijo, pri čemer se je sklicevalo na navedbo "... B.". Ta navedba spada med osebne podatke tožnika, saj je prikazana v zadnjem stolpcu drugega dela, ki je ločen od tretjega dela, ki prikazuje drugi sklop podatkov, tj. zadolžitev tožnika na misiji. Sodišče se je neutemeljeno sklicevalo na izpis iz formacije z dne 8. 7. 2009, saj ta ni usklajen s poznejšimi dejstvi (po tem izpisu je tožnik že imel čin nadporočnika), zato bi morala imeti tabela večjo dokazno moč. Sodišče prve stopnje je prav tako neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožnika. Tožnik bi lahko s svojo izpovedbo dokazoval, da je na misiji dejansko opravljal naloge nadporočnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih smiselno uveljavlja tožnik v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

5. Pritožbeni očitek opustitve izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnika, ki po vsebini pomeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Za dokazovanje pridobitve osebnega čina, razporeditve na dolžnost in za presojo pomena tabele z naslovom »A. KFOR ...« zaslišanje tožnika ni primerno dokazno sredstvo, saj je to razvidno iz formacije in iz ostalih listinskih dokazov. Zaslišanje tožnika bi bilo v obravnavani zadevi primerno dokazno sredstvo le pri presoji dejstva, ali je tožnik na misiji dejansko opravljal dolžnost poveljnika v činu nadporočnika, pod predpostavko, da bi tožnik podal zadostne trditve, ki bi sploh omogočile takšno presojo. Teh pa tožnik ni podal, saj ni niti pojasnil, v čem se sploh razlikuje opravljanje te dolžnosti v nazivu poročnika in v nazivu nadporočnika, posledično pa, da bi opravljal takšne naloge, ki po vsebini spadajo v delokrog nadporočnika.

6. Tožnik izhaja iz predpostavke, da je nedopustno, da je na misiji prejemal plačo ob upoštevanju nižjega naziva (poročnik) od tistega, ki ga je imel pred napotitvijo na misijo (nadporočnik), oziroma da je imel že pred odhodom na misijo osebni čin nadporočnika.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo naslednja pravno pomembna dejstva: - Tožnik je bil z ukazom z dne 4. 12. 2009 razporejen na formacijsko dolžnost poveljnik voda, ki ga je opravljal v nazivu nadporočnik. Z odločbo, izdano na podlagi tega ukaza, je za ta čas prejemal plačo, ki je ustrezala nazivu nadporočnik specialist. Iz ukaza izhaja, da je imel tožnik osebni čin poročnika, saj je bil ukaz izdan na podlagi drugega odstavka 98.a člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji).

- Z ukazom z dne 26. 7. 2010 in popravkom ukaza z dne 2. 2. 2011 je bil tožnik za obdobje od ... do ... napoten na misijo »JOINT ENTERPRISE«, KFOR Kosovo. Razporejen je bil na formacijsko dolžnost poveljnika in jo opravljal v nazivu poročnika. Nominalna osnova za izračun njegove plače je bila določena glede na naziv poročnik.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imel tožnik pred odhodom na misijo osebni čin poročnika. Z ukazom z dne 4. 12. 2009, s katerim je bil tožnik razporejen na dolžnost, ki jo je opravljal v činu nadporočnika, tožnik ni pridobil osebnega čina nadporočnika. Iz ukaza namreč izhaja, da je tožnikov osebni čin poročnik in da je v višji čin nadporočnika razporejen po določbi 98.a člena ZObr. Ta člen določa, da se pripadnika stalne sestave lahko razporedi na formacijsko dolžnost, za katero se zahteva enak ali eno stopnjo višji čin, kot je njegov osebni čin. Tožnikov osebni čin je poročnik, zato ni ničesar nedopustnega v tem, da ga je tožena stranka na misiji razporedila na formacijsko dolžnost poveljnika, ki se je opravljal v nazivu poročnika. Prejšnja razporeditev tožnika na formacijsko dolžnost, ki se je opravljala v nazivu nadporočnika, ne pomeni neke pridobljene pravice, zaradi katere tožnika kasneje ne bi bilo več možno razporediti na formacijo, ki se opravlja v nazivu, ki v celoti ustreza osebnemu činu tožnika.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožnik po 11. členu1 Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 99/02 in nadaljnji) dosegel napredovanje v osebni čin nadporočnika že s tem, da je bil v določenem obdobju po 4. 12. 2009 razporejen na formacijsko dolžnost, ki jo je opravljal v činu nadporočnika. Pritožba namreč prezre, da tudi če bi tožnik izpolnjeval vse vsebinske pogoje za napredovanje v čin nadporočnika, je odločitev o napredovanju še vedno diskrecijska odločitev pristojnega organa v Slovenski vojski in na Ministrstvu za obrambo. 15. člen te Uredbe namreč določa, da predloge za podelitev čina vodnika oziroma poročnika daje ministru načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

10. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje v 8. tč. obrazložitve, kjer je pojasnilo, da tabela z naslovom »A. KFOR ...« ne predstavlja akta, ki bi bil enakovreden aktu o formaciji tožene stranke z dne 8. 7. 2009 (pod prilogo B4). Tabela, na katero se sklicuje tožnik, ima formalne pomanjkljivosti (formacija mora biti označena s številko, posamezne formacijske dolžnosti v formaciji pa s šiframi ter tudi z zaporednimi številkami, tabela pa ničesar od tega ne vsebuje), zaradi katerih ima manjšo dokazno moč kot akt o formaciji tožene stranke z dne 8. 7. 2009, ki ima vse naštete formalne oblike akta o formaciji. Zato se v tej tabeli oznaka "nadporočnik" nanaša na formacijsko dolžnost, ki jo je tožnik opravljal po ukazu z dne 4. 12. 2009, ne pa na formacijsko dolžnost, ki jo je tožnik opravljal na misiji. Da je tožnik (tudi na misiji) imel osebni čin poročnika, je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi temeljite dokazne ocene vseh v postopku izvedenih listin: iz ukaza z dne 4. 12. 2009 izhaja, da ima tožnik osebni čin poročnika; iz akta o formaciji z dne 8. 7. 2009 izhaja, da je tožnik na misiji opravljal svojo dolžnost v nazivu poročnik; kadrovski načrt Slovenske vojske za leto 2010 pa je določal, da se na misije v tujini pripadnike SV postavlja skladno z osebnimi čini. Zato je potrebno tabelo presojati skladno s temi dokazi, ki izkazujejo, da je tožnik na misiji formacijsko dolžnost opravljal v nazivu poročnika, tabela sama zase pa zaradi svojih (spoznavnih) pomanjkljivosti ne more omajati takšnega zaključka.

11. Tožnik ni imel osebnega čina nadporočnika, niti ni dokazal, da bi formacijsko dolžnost na misiji dejansko opravljal v nazivu nadporočnika, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, razviden iz 1. točke te obrazložitve, utemeljeno zavrnilo.

12. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Ta člen v drugi alineji določa pogoje za napredovanje v čin nadporočnika. Poročnik je lahko tako povišan v čin nadporočnika, če je s činom poročnika razporejen na dolžnost, za katero se zahteva čin nadporočnika ter je to dolžnost opravljal najmanj eno leto, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »odličen« ali »zelo dober« oziroma najmanj dve leti, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »dober«.