Jedro

Kmetijske površine, ki so v lasti tožnice, dajejo letni katastrski dohodek 160,96 EUR, kar je manj, kot znaša bruto minimalna plača. Ker ugotovljene vrednosti nepremičnin tožnica niti ne prereka, in se tako ocenjena vrednost šteje za uradno cenitev pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa prosilke, je tožena stranka zaradi tožničinega lastnega premoženja v vrednosti 33.198,00 EUR, kar presega vrednost 13.780 EUR, pravilno zavrnila prošnjo za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 1692/2012 z dne 22. 10. 2012, je tožena stranka odločila, da se prošnja A.A. (tožnice v tem sporu) z dne 21. 9. 2012 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp), kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja, da je prosilka dne 21. 9. 2012 vložila prošnjo za dodelitev bpp zaradi urejanja pravnih zadev glede posesti in lastništva na kmetiji. Razlaga določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa subjektivni pogoj za dodelitev bpp, to je finančni položaj prosilca, glede na minimalni dohodek, ki od 1. januarja 2012 ne sme presegati 520 EUR. V skladu z določbo 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v povezavi s 4. členom Zakona o dodatnih interventnih ukrepih (v nadaljevanju ZDIU12), se bpp ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.780 EUR. V premoženje se ne šteje stanovanje, v katerem prosilec živi in ga zakon šteje za primerno stanovanje; nadalje premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka; predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovine iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; osebno vozilo v vrednosti do višine 8.060 EUR. Iz potrdila o skupnem gospodinjstvu izhaja, da živi prosilka skupaj s sinom B.B., ki pa je star 48 let in se zato ne šteje za njenega družinskega člana. Prosilka je do celote lastnica večih nepremičnin, ki v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča (gozd, travnik, njiva). Letni katastrski dohodek iz tega premoženja je na dan 30. 6. 2011 znašal 160,96 EUR, kot to izhaja iz potrdila DURS z dne 4. 10.2012. Glede na to, se nepremičnine upoštevajo kot premoženje prosilke. V skladu z 2. točko 1. odst. 24. čl. ZSVarPre, se kot premoženje prosilca ne upošteva le tisto premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Glede na to, da je prosilka prejela letni katastrski dohodek, ki je nižji od bruto minimalne plače, se te nepremičnine upoštevajo kot njeno premoženje. Iz spletne strani GURS je razvidna vrednost in dejanska raba nepremičnin. Tako je prosilka do celote lastnica nepremičnine s parc. št. 849 k.o. … v vrednosti 7.296,00 EUR, nepremičnine s parc. št. 25116 k.o. … v vrednosti 3.198,00 EUR, nepremičnine s parc. št. 244 k.o. … v vrednosti 5.339,00 EUR, nepremičnine s parc. št. 540 k.o. … v vrednosti 5.207,00 EUR, nepremičnine s parc. št. 550 k.o. … v vrednosti 2.458,00 EUR in nepremičnine s parc. št. 552 k.o. … v vrednosti 9.700,00 EUR. Skupna vrednost navedenih nepremičnin znaša 33.198,00 EUR in presega premoženjski pogoj za dodelitev bpp v višini 13.780,00 EUR. Sicer je na nekaterih nepremičninah vknjižena pravica prepovedi odtujitve, a kot izhaja iz upravno sodne prakse (sodba IV U 93/2012 z dne 4. 9. 2012), to ni relevanten podatek pri odločanju.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da ugovarja zaključku v obrazložitvi na strani 2 točka 7, da je v skupnem gospodinjstvu s sinom Ivanom in navaja, da nimata prihrankov. Zemljišče, ki je kategorizirano kot tržno premoženje, je kmetijska površina, iz katere se tudi preživljata. Upravičena je do bpp in prosi, da se ji ta zaradi motenja posesti in urejanja lastnine na kmetiji odobri.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in navaja, da je vrednost nepremičnin ugotovljena s pomočjo podatkov GURS, ki so uradna evidenca. Tožena stranka je dolžna te vrednosti upoštevati. Sicer pa tožeča stranka ne izpodbija ugotovljene vrednosti nepremičnin, niti lastništva, temveč le navaja, da je premoženje kmetijska površina, iz katere se preživljata s sinom. Tožena stranka je že v točki 9 odločbe pojasnila, zakaj je to premoženje upoštevala kot premoženje prosilke in se v izogib ponavljanju, sklicuje na to obrazložitev.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 72. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljen je tožbeni ugovor, da gre za skupno gospodinjstvo s sinom, glede na to, da iz podatkov o družinskih članih prosilca, ki ga je tožnica sama izpolnila izhaja, da je njen sin rojen leta 1964, kar pomeni, da ni več mld. otrok in se po zakonu ne šteje več za vzdrževanega družinskega člana. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da se kmetijske površine ne morejo šteti za premoženje. 24. člen ZSVarPre, ki se uporablja v skladu z določbo 14. člena ZBPP, določa v 2. točki prvega odstavka, da se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva tudi premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Kmetijske površine, ki so v lasti tožnice, pa dajejo letni katastrski dohodek 160,96 EUR, kar je manj, kot znaša bruto minimalna plača. Ker navedene vrednosti nepremičnin tožnica niti ne prereka, in se tako ocenjena vrednost šteje za uradno cenitev pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa prosilke, je tožena stranka zaradi tožničinega lastnega premoženja v vrednosti 33.198,00 EUR, kar presega vrednost 13.780 EUR, pravilno zavrnila prošnjo za dodelitev bpp.

Sodišče je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen, zato je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.