Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 246/2011

ECLI:SI:UPRS:2011:I.U.246.2011 Upravni oddelek

odpadki zbiranje odpadkov vpis v evidenco zbiralcev odpadkov zbirni center rudarska pravica enotno dovoljenje
Upravno sodišče
29. september 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zahteva iz 2. alineje 2. odstavka 16. člena Uredbe o ravnanju z odpadki se nanaša na objekt oz. če gre za zbiranje gradbenih odpadkov, tudi na urejen prostor na prostem, s katerim zbiralec odpadkov razpolaga za namene opravljanja svoje registrirane dejavnosti. Ker morajo biti ti objekti, torej tudi zbirni center, urejeni v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če naj se zbiralca odpadkov vpiše v evidenco, se navedeni pogoj v postopku vpisa izkazuje z upravnim dovoljenjem s področja graditve objektov.

Enotno dovoljenje, izdano na podlagi določb ZRud, ni dovoljenje za gradnjo objekta za predhodno skladiščenje odpadkov za namene opravljanja registrirane dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo, izdano v ponovljenem postopku, zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev podatkov. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je tožnik v zvezi z izpolnjevanjem pogoja za vpis, določenem v 2. alineji 2. odstavka 16. člena Uredbe o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju Uredba), predložil enotno dovoljenje št. 351-478/2004-304 z dne 28. 12. 2004 (v nadaljevanju enotno dovoljenje), izdano na podlagi 49. in 50. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud) v upravni zadevi opustitve izkoriščanja in izvajanja del pri sanaciji v kamnolomu ... Upravni organ ocenjuje, da to dovoljenje ne izkazuje, da tožnik razpolaga z objekti za predhodno skladiščenje odpadkov in to svojo presojo opira tudi na pojasnilo izdajateljice enotnega dovoljenja Upravne enote Grosuplje o vsebini rudarskega projekta, ki je sestavni del tega dovoljenja.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim poudaril, da enotno dovoljenje za izvajanje rudarskih del ne vsebuje dovoljenja za gradnjo objekta za zbiranje gradbenih odpadkov in za predhodno skladiščenje z vgrajenimi instalacijami in opremo za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje oz. za objekt, ki bi izpolnjeval pogoje za zbirni center na prostem ali v objektu. Strinja se, da predložena listina ne dokazuje pogoja iz omenjene določbe Uredbe. Meni tudi, da je pridobitev pojasnila od Upravne enote Grosuplje v zvezi z njenim delovnim področjem v skladu s 3. odstavkom 33. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi obširno pojasnjuje, zakaj meni, da pridobitev omenjenega pojasnila ne predstavlja vsebinske obravnave predložene dokumentacije, kot je to pritožbeni organ naložil prvostopenjskemu v svoji prejšnji odločbi. Ker ta ni sam vsebinsko obravnaval predloženih dokumentov, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Nadalje je sporno, kaj navedeni odgovor Upravne enote Grosuplje v smislu ZUP sploh predstavlja. Poudarja, da zoper ta akt ni imel pravnih sredstev. V nadaljevanju tožnik povzema posamezne dele rudarskega projekta, ki po njegovem izkazujejo, da ima objekte in opremo, ki jo v skladu s predpisi potrebuje za za zbiranje, predelavo ter dokončno odlaganje gradbenih odpadkov kot del sanacije in zaprtja omenjenega kamnoloma. Rudarski projekt tako na več mestih govori o uporabi ustrezno predelanih gradbenih odpadkov v postopkih sanacije degradiranega prostora v kamnolomu, ki je v tožnikovi lasti. To je navajal že med postopkom, o čemer pa se prvostopenjski organ sploh ni opredelil. Ne more si predstavljati, kako bi ta prostor po projektu saniral, če ne bi v ustreznem postopku zbiral določenih gradbenih odpadkov, jih predelal in vgradil v prostor kamnoloma. Tudi sicer je že ves čas mnenja, da se ne more zahtevati gradbenega objekta, ker je zbiralnica predvidena na prostem v rudarskem prostoru. Zato uporaba določb Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) sploh ne pride v poštev. Iz odločbe tudi ni razvidno, kakšno bi moralo biti enotno dovoljenje in rudarski projekt, da bi zadostil kriterijem prvostopenjskega organa. Meni, da je v obravnavanem primeru kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, pravica do enakopravnega obravnavanja iz 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče glede na tožbene navedbe uvodoma poudarja, da je predmet preizkusa zakonitosti v tem upravnem sporu konkretni upravni akt, katerega zakonitost ne more biti odvisna od predhodno izdanega istovrstnega upravnega akta tožniku (odločbe o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov z dne 8. 7. 2005 z veljavnostjo do 30. 7. 2009), niti od dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov na isti lokaciji z dne 9. 3. 2007, ki velja do sredine leta 2012, zato se sodišče do tožnikovih razmišljanj v zvezi z navedenimi dovoljenji ni bilo dolžno opredeliti.

Neutemeljeno je tožbeno stališče, da se upravni organ ni vsebinsko opredelil do predloženega enotnega dovoljenja, s katerim je tožnik dokazoval, da izpolnjuje pogoj za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov. Upravni organ je namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da predloženo dovoljenje ne izkazuje, da je omenjeni pogoj izpolnjen in za to navedel razloge. Zato je lahko sporen le način, kako je to ugotovil - kar je nadalnji tožbeni očitek -, saj je pri tem oprl na pojasnilo izdajateljice dovoljenja.

Kot je razvidno iz predloženih upravnih spisov, je bilo to pojasnilo dano na podlagi zaprosila upravnega organa z dne 21. 9. 2010, v katerem organ pojasnjuje, da razen s predloženim enotnim dovoljenjem ne razpolaga s preostalo dokumentacijo v navedeni zadevi (torej tudi ne z rudarskim projektom kot delom enotnega dovoljenja – opomba sodišča). Tožnik sicer v tožbi zatrjuje nasprotno, češ da je upravni organ imel na voljo tudi rudarski projekt, vendar podatki predložnih upravnih spisov tega ne potrjujejo. Tožnik je namreč šele po pozivu upravnega organa z dne 13. 4. 2010, naj predloži dokazilo, da razpolaga z objektom za predhodno skladiščenje odpadkov, 26. 4. 2010 predložil kopijo enotnega dovoljenja, ki pa mu rudarski projekt ni bil priložen. Zato je treba tožnikove drugačne navedbe zavrniti.

Sodišče se sicer strinja, da bi moral upravni organ v tem primeru stranko pozvati na predložitev rudarskega projekta oz. si tega pridobiti od upravne enote, ki je izdala enotno dovoljenje, na tej podlagi pa nato ugotoviti pravno pomembna dejstva. Ker pa je tožnik imel možnost, da se izjavi o danem pojasnilu (dopis z dne 28. 9. 2010), sodišče v takem posrednem ugotavljanju dejstev ne vidi kršitve, ki bi lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.

S tem ko je prvostopenjski organ sprejel dejstva, navedena v pojasnilu, in nanje oprl svojo odločitev, pa je zavrnil tudi tožnikova zatrjevanja, da naj bi iz (nekaterih delov) rudarskega projekta izhajala nasprotna dejstva od ugotovljenih. Zato se mu ni bilo treba še izrecno opredeliti do teh tožnikovih stališč in jih zavrniti. Tako ravnanje zato ne pomeni kršitve pravil upravnega postopka, zaradi katerega odločbe ne bi bilo mogoče preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP).

V zadevi je sporno izpolnjevanje pogojev za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov. Po 1. odstavku 16. člena Uredbe lahko zbiralec začne zbirati odpadke, ko pridobi odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov (potrdilo). Po 2. odstavku istega člena se to potrdilo izda na zahtevo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, pod naštetimi pogoji, med drugim, če je registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti (1. alineja) in če razpolaga z objekti za predhodno skladiščenje, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in opremo, s katero se zagotavlja preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Ravnanje z gradbenimi odpadki - ni sporno, da želi tožnik potrdilo o vpisu v evidenco zaradi njihovega zbiranja -, pa dodatno ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08, v nadaljevanju Uredba o gradbenih odpadkih), ki v 10. toki 2. člena določa, da je zbirni center urejen prostor na prostem ali v objektu, vključno z opremo za pregled, ugotavljanje količin, prehodno skladiščenje in razvrščanje gradbenih odpadkov za njihovo ponovno uporabo kot gradbeni material ali za obdelavo; ta center upravlja zbiralec gradbenih odpadkov. Po 1. odstavku 11. člena Uredbe o gradbenih odpadkih zbiralec gradbenih odpadkov lahko začne z njihovim zbiranjem, če ima v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. S tem ko Uredba o gradbenih odpadkih napotuje na uporabo Uredbe, to za zbiralca gradbenih odpadkov pomeni, da mora za pridobitev potrdila o vpisu v evidenco izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Uredba, torej tudi v primeru, ko se njegova dejavnost odvija na urejenem prostoru na prostem.

Navedeno pomeni, da se zahteva iz 2. alineje 2. odstavka 16. člena Uredbe nanaša na objekt oz. če gre za zbiranje gradbenih odpadkov, tudi na urejen prostor na prostem, s katerim zbiralec odpadkov razpolaga za namene opravljanja svoje registrirane dejavnosti. Ker pa morajo biti ti objekti, torej tudi zbirni center, urejeni v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če naj se zbiralca odpadkov vpiše v evidenco, se navedeni pogoj v postopku vpisa izkazuje z upravnim dovoljenjem s področja graditve objektov. Ne more biti dvoma, da je dovoljenje, ki potrjuje, da je „objekt urejen“, uporabno dovoljenje, ki po svoji vsebini izkazuje, da je gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem (1. odstavek 89. člena ZGO-1), to je dovoljenjem, ki je bilo izdano v skladu s predpisi s področja gradnje objektov.

Že v tem pogledu enotnega dovoljenja, ki je bilo tožniku izdano na podlagi določb ZRud (Uradni list RS, št. 56/99) v zvezi z opustitvijo izkoriščanja in izvajanja del pri sanaciji njegovega kamnoloma ..., kar v zadevi ni sporno, ni mogoče šteti za dovoljenje, ki bi izkazovalo, da tožnik v času vodenja upravnega postopka za namene opravljanja svoje registrirane dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov razpolaga z objektom, urejenim v skladu /.../ oz. z urejenim prostorom na prostem.

Poleg navedenega pa je treba tudi upoštevati, da enotno dovoljenje, izdano na podlagi določb ZRud, ni dovoljenje za gradnjo objekta za predhodno skladiščenje odpadkov za namene opravljanja registrirane dejavnosti. Določba 4. odstavka 1. člena ZGO-1 le v primerih gradnje in vzdrževanja objektov v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z raziskovanjem, izkoriščanjem ali prenehanjem izkoriščanja mineralnih surovin (kot je to v obravnavanem primeru), napotuje na uporabo drugih predpisov (torej ZRud) in ne ZGO-1. Glede na navedeno je treba upoštevati, da je bilo tožniku omenjeno dovoljenje izdano kot investitorju opustitve izkoriščanja kamnoloma v njegovi lasti in izvajanja del v zvezi z njegovo sanacijo, torej na podlagi določb ZRud, in ne za gradnjo objekta oz. za ureditev prostora na prostem, kjer bi tožnik opravljal registrirano dejavnost zbiranja odpadkov - zgolj zaradi te pa je mogoče zahtevati vpis v evidenco zbiralca odpadkov.

Da na podlagi ZRud izdanega dovoljenja ni mogoče šteti kot dovoljenja za gradnjo, potrebno zaradi opravljanja tožnikove registrirane dejavnosti, pa nenazadnje izhaja iz samih določb ZRud, ki v 1. odstavku 1. člena določa, da ta zakon ureja raziskovanje, izkoriščanje in gospodarjenje z mineralnimi surovinami, in način izdajanja posameznih dovoljenj (4. odstavek 1. člena). To pomeni, da se navedena dovoljenja lahko nanašajo le na vsebino, ki jo ureja ta zakon. Po 2. točki 2. člena gospodarjenje z mineralno surovino obsega tudi postopke in dela v zvezi z opustitvijo izkoriščanja, ki po 14. točki predstavlja med drugim rudarska dela, ki jih je treba izvesti na rudniškem prostoru z namenom dokončne sanacije površin, degradiranih z rudarskimi deli. Rudarska dela so taksativno našteta v 4. členu. Mednje sodi tudi gradnja odlagališč, vendar le takih, ki so povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin (7. točka). Niti iz ostalih točk tega člena (razumljivo) ne izhaja, da bi bila rudarska dela namenjena gradnji objektov oz. urejanju prostorov za predhodno skladiščenje v okviru opravljanja investitorjeve registrirane dejavnosti zbiranja odpadkov. Tudi dovoljenje za izvajanje del, ki je urejeno v 50. členu ZRud in na podlagi katerega je bilo izdano predloženo enotno dovoljenje, se izda le za izvajanje v tej določbi naštetih del, med drugim za zapiranje rudnikov in odpravo posledic izkoriščanja.

Povedano pomeni, da je neutemeljeno tožbeno stališče, da enotno dovoljenje, s tem ko rudarski projekt govori o uporabi predelanih gradbenih odpadkov v postopku sanacije, česar ni mogoče zagotoviti brez zbiranja določenih gradbenih odpadkov in njihove predelave, dovoljuje postavitev objekta oz. ureditev prostora z opremo za predhodno skladiščenje, še manj pa to, da je urejen tako, kot to zahteva 2. alineje 2. odstavka 16. člena Uredbe.

Glede na vse navedeno so neutemeljeni tudi tožbeni očitki o kršitvi ustavnih pravic, saj temeljijo na stališčih, ki jih je sodišče zavrnilo.

Ker ostale tožbene navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia