Jedro

Drugi odstavek 56. člena ZDen,2 se nanaša na dovoljenost revizije v zadevah, v katerih je odločalo okrajno sodišče v nepravdnem postopku, torej na podlagi zahteve, vložene po 5. členu ZDen. V obravnavani zadevi pa je v postopku denacionalizacije odločal upravni organ v upravnem postopku in ne okrajno sodišče v nepravnem postopku. V posledici je dopusten upravni spor v skladu z določbami ZUS-1 in ZPP, slednji pa zahteva za obravnavo revizije predhodno njeno dopustitev s sklepom Vrhovnega sodišča. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Predlog za dopustitev revizije se zavrže. III. Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Ministrstvo), št. 490-26/2018/2 z dne 7. 11. 2018. Ministrstvo je z navedeno odločbo ugodilo pritožbi S., d. d., in odpravilo sklep Upravne enote Radovljica, št. 321-2/2015-82 z dne 19. 9. 2018, predlog K. K. z dne 18. 5. 2015 za nadaljevanje postopka, prekinjenega s sklepom Upravne enote Radovljica z dne 23. 6. 1999, in njen predlog z dne 14. 10. 2015 za obnovo postopka, zaključenega s pravnomočno odločbo Upravne enote Radovljica z dne 30. 10. 2007, skupaj z dopolnitvijo predloga z dne 12. 9. 2018, pa zavrglo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila revizijo in podredno predlog za dopustitev revizije.

**K I. točki izreka:**

3. Skladno s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. Ker ZUS-1 določb o pogojih za dovoljenost revizije (več) ne vsebuje, se glede tega vprašanja uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).1

4. Zakonodajalec je z novelo ZPP-E način vlaganja revizij in odločanje o njihovi dopustnosti v upravnem sporu v bistvenih rešitvah poenotil z ureditvijo v ZPP. Novela je stopila v veljavo 14. 9. 2017 in se je na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZPP-E začela uporabljati za postopke pred Vrhovnim sodiščem, če je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana po 14. 9. 2017. V obravnavanem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, to je po 14. 9. 2017, zato se za dostop do Vrhovnega sodišča uporabljajo določbe ZPP.

5. Drugi odstavek 374. člena ZPP med drugim določa, da revizija ni dovoljena, če ni bila dopuščena. Drugi odstavek 373. člena ZPP pa določa, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.

6. Neutemeljeno je sklicevanje na drugi odstavek 56. člena ZDen,2 saj se ta nanaša na dovoljenost revizije v zadevah, v katerih je odločalo okrajno sodišče v nepravdnem postopku, torej na podlagi zahteve, vložene po 5. členu ZDen.3 V obravnavani zadevi pa je v postopku denacionalizacije odločal upravni organ v upravnem postopku in ne okrajno sodišče v nepravnem postopku. V posledici je dopusten upravni spor v skladu z določbami ZUS-1 in ZPP, slednji pa (kot pojasnjeno že zgoraj) zahteva za obravnavo revizije predhodno njeno dopustitev s sklepom Vrhovnega sodišča. 7. Ker tožeča stranka k vloženi reviziji ni priložila sklepa o njeni dopustitvi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 374. člena in drugega odstavka 373. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

**K II. točki izreka:**

8. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

9. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

10. Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim tožeča stranka ni zadostila. V predlogu za dopustitev revizije namreč ni navedla oziroma izpostavila spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče. Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Tožeča stranka tudi ne zatrjuje, da bi bila sodna praksa drugačna od odločitve v izpodbijani sodbi (ali da ne bi obstajala), niti da bi sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo odstopilo od uveljavljene sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

11. Ker predlog tožeče stranke za dopustitev revizije ne ustreza zahtevam iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče v skladu s pooblastilom iz šestega odstavka istega člena zavrglo.

**K III. točki izreka:**

12. Ker tožeča stranka z revizijo in s predlogom za dopustitev revizije ni uspela, mora sama kriti svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017), s katerim so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). 2 Drugi odstavek 56. člena ZDen se glasi: Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena revizija. 3 Poleg tega se na podlagi prvega odstavka 124. člena ZPP-E revizijo dopusti pod pogoji iz 367. a člena ZPP tudi, če drug zakon določa, da je revizija v nepravdnem postopku dovoljena.