Jedro

Odvetnica, ki je bila po odločbi sodišča določena za nudenje brezplačne pravne pomoči, v postopku pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ni predložila pooblastila za zastopanje. Ker pooblastila ni predložila niti k pritožbi, kljub temu da je bila na to opozorjena v pravnem pouku izpodbijane sodbe, se pritožba šteje za nedovoljeno.

Izrek

Pritožba se zavrže. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo zavrnilo zahtevek, da se ugotovi, da je tožnica zaposlena pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 5. 2004 za nedoločen čas s polnim delovnim časom, da tožnici delovno razmerje traja tudi po 1. 11. 2007 in jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter ji od 1. 11. 2008 obračunati vse plače, kot bi jih tožnica prejela, če bi delala, od navedenih zneskov plač odvesti davke in prispevke in ji v delovno knjižico vpisati delovno dobo od 1. 11. 2007 dalje. Toženi stranki je naložilo, da tožnici za leto 2008 izplača regres za letni dopust v višini kot je bil izplačan ostalim zaposlenim delavcem pri toženi stranki, v 15 dneh. Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 210,68 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano zamudno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa jo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov in se je ne more preizkusiti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dejstvo, na katero tožnica opira tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazom – pogodbo o zaposlitvi, je protispisna. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožnico in toženo stranko, ki jo je zastopala veleposlanica gospa M.B.B., je resda formulirana nekoliko nerodno, vendar pa iz delovne knjižice kot javne listine izhaja, da je bila tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki. V delovni knjižici je namreč pod rubriko „ime in sedež delodajalca“ navedeno Veleposlaništvo ..., pri katerem je bilo delovno razmerje sklenjeno od 1. 6. 2004 do 31. 10. 2007. Tako je glede odločilnih dejstev nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami, zaradi česar se sodbe ne more preizkusiti. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako sodišče ne obrazloži, zakaj pasivna legitimacija tožene stranke ni podana. Ker je tožena stranka ves čas postopka trdila, da je bila vročitev tožbe njej nepravilna, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe. Glede tega pogoja se sodišče v sodbi ni izjasnilo, zato se tudi iz tega razloga sodbe ne more preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka vse pritožbene navedbe tožnika in ocenjuje, da je pritožba neutemeljena, zato naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni dovoljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk vsebinska obravnava pritožbe ni možna, ker odvetnica v pritožbenem postopku nima veljavnega pooblastila tožnice.

Tožnici je bila z odločbo Delovnega sodišča v Ljubljani, strokovne službe za BPP, opr. št. BPP 859/2008 z dne 4. 12. 2008 (priloga A/2), odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev tožbe, pravno svetovanje, zastopanje in vročitev sodne odločbe v individualnem delovnem sporu na prvi stopnji, ki se je obravnaval pod opr. št. I Pd 2639/2008 in I Pd 242/2010. Za nudenje te pomoči pa je bila določena odvetnica B.R. Skladno s prvim odstavkom 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 45/2008) mora pooblaščenec predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju. Odvetnica, ki je bila po odločbi sodišča določena za nudenje brezplačne pravne pomoči, v postopku pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ni predložila listine – pooblastila za zastopanje v predmetni zadevi. Za zastopanje pred pritožbenim sodiščem bi morala odvetnica predložiti oziroma izkazati pooblastilo. O tem in o posledicah nepredložitve pooblastila je bil tožnica skladno z določbo šestega odstavka 324. člena ZPP opozorjena v pravnem pouku izpodbijane zavrnilne zamudne sodbe.

V petem odstavku 98. člena ZPP je določeno, da sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže. Ker pooblastila za zastopanje odvetnica za tožnico k pritožbi ni predložila, je njeno pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP šteti kot nedovoljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo, ki jo je vložila odvetnica brez pooblastila, na podlagi 352. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 17. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami), zavrglo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije stroške pritožbe. Svoje stroške pritožbenega postopka nosi tudi tožena stranka, saj se predmetni spor uvršča v spore glede prenehanja delovnega razmerja (peti odstavek 41. člena ZDSS-1), pa tudi sicer njen odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve.