Jedro

Pri tožnici ni ugotovljena izguba funkcije nobenega segmenta hrbtenice, zato pri tožnici ne gre za telesno okvaro po Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar. Tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do invalidnine za telesno okvaro ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 31. 7. 2012 in št. ... dne 7. 11. 2012, ter da se tožnici prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro. Odločilo je tudi, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku dodatno angažiralo sodnega izvedenca, ki pa po mnenju tožnice ni podal ustreznega odgovora na vprašanje, kako je izmeril, da gre za premik, ki je manjši od 3 mm. Po mnenju tožnice tako merjenje, v primeru, ko gre za zelo majhne premike, ni ustrezno. Izvedenec tudi ni pojasnil, zakaj premik manjši od 3 mm ne bi predstavljal nestabilnosti segmenta oz. negibnosti segmenta, saj je vsak primer potrebno ugotavljati posebej, ne pa zanašati se na splošna stališča oz. neka medicinska dognanja. Niti v mnenju, niti v sodbi ni navedeno, kakšen bi moral biti premik, da bi bila ugotovljena telesna okvara. Tožnica še navaja, da je indeks sagitalne gibljivosti hrbtenice manjši kot pri zdravi hrbtenici, tožnica tudi ni mogla napraviti takšnega odklona, kot ga opravijo zdravi ljudje, slabši je bil tudi sam zasuk. Vse te ugotovitve izvedenca pa kažejo, da je pri tožnici podana telesna okvara, saj je potrebno mnenje upoštevati kot celoto. Tudi glede uporabe Seznama TO se tožnica ne strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, kdaj je podana TO glede motnje, zmanjšanja ali izgube funkcije lumbalne hrbtenice. Izvedenec bi moral odgovoriti na vprašanje oz. pripombo tožnice, kako je s telesno okvaro, če se ne upošteva besedilo pojasnitve navedeno pod točko 1a VIII poglavja Seznama TO. Tudi glede okvare oziroma ohromelosti živca sodišče sledi sodnemu izvedencu, in sicer da naj bi bila pri tožnici podana le delna ohromelost peronesua. Kot pa je bilo že izpostavljeno, izvedenec tožnice v tej zvezi ni pregledal in tudi ni napravil mnenja v ponovljenem postopku. S tem pa so podane očitne kršitve tožničinih pravic v zvezi z možnostjo dokazovanja trditev in navedb. V sporni zadevi so izkazane takšne težave, da je upoštevajoč njeno delo, pri katerem je vsakodnevno uporabljala desno stopalo, posledično prišlo do okvare desnega stopala in s tem po prepričanju tožnice tudi do telesne okvare. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. IV Ps 3281/2012 z dne 14. 7. 2015 zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke in na priznanje pravice do invalidnine za TO. Sodba je bila s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Psp 513/2015 z dne 19. 10. 2015 razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožbeno sodišče je sodišču prve stopnje naložilo, da dodatno razčisti dejansko stanje ter nato ponovno odloči o zadevi. Sodišče prve stopnje je sledilo napotkom pritožbenega sodišča ter dodatno pridobilo pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca, spec. medicine dela, prometa in športa ter ga na naroku za glavno obravnavo tudi zaslišalo.

6. V zadevi je sporno vprašanje, ali pri tožnici obstaja telesna okvara po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki je veljal v času vodenja postopka pri toženi stranki oziroma, kot so le-te določene v Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar (Seznam TO, Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89), ki se ga uporablja na podlagi 454. člena ZPIZ-1. V zadevi je sporno, ali pri tožnici obstaja delna ali popolna ohromljenost stopala in pa ali gre pri tožnici za funkcionalno prizadetost hrbtenice ter s tem v zvezi, ali obstaja telesna okvara glede na določbe Seznama TO. Pritožbeno sodišče je že v sklepu pojasnilo, da iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca izhaja, da gre pri tožnici za delno ohromelost stopala, ne pa za popolno ohromelost in da v tem primeru ni pogojev za priznanje TO po poglavju IV. točka d Seznama TO, kajti telesna okvara v višini 30 % je podana le v primeru, ko gre za popolno ohromelost peronesua. Pritožbeno sodišče tako v celoti vztraja pri obrazložitvi, kot je razvidna iz točka 9 sklepa pritožbenega sodišča z dne 29. 10. 2015. Sodni izvedenec je preučil medicinsko dokumentacijo in glede na prepričljivo mnenje, ni bilo nobene potrebe, da bi izvedenec tožnico še osebno pregledal, kot to ponovno v pritožbi uveljavlja tožnica.

7. V zvezi z vprašanjem, ali obstaja TO v zvezi z hrbtenico, pa je sodni izvedenec preučil medicinsko dokumentacijo ter pridobil in preučil tudi dva RTG posnetka ledveno križne hrbtenice v maksimalni inklinaciji in reklinaciji ter priloženi izvid radiologa z dne 25. 11. 2015 in opravil tudi usmerjeni klinični pregled tožnice dne 13. 12. 2015. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja, kot tudi iz izpovedbe zaslišanega sodnega izvedenca, kar podrobno v obrazložitvi sodbe povzema že sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju vsega navedenega ne ponavlja znova, izhaja prepričljiva ugotovitev, da pri tožnici nobeden od segmentov hrbtenice oz. lumbalne hrbtenice ni afunkcionalen. Pri tožnici ni ugotovljena izguba funkcije nobenega segmenta hrbtenice. V tem primeru ne gre za telesno okvaro, kot so le-te opredeljene v VIII poglavju, točka 1, 2 in 3 Seznama TO. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da je opis, kdaj je podana izguba funkcije, navedene v točki VIII 1a za celotno hrbtenico in da je ta opis potrebno upoštevati tudi pri točki 2 in 3. Gre namreč za obravnavo celotne hrbtenice, torej cervikalne, torakalne in pa tudi lumbalne regije hrbtenice.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da izvedenec ni ustrezno pojasnil metode ugotavljanja, ali je pri tožnici prišlo do izgube posameznega segmenta hrbtenice. Sodni izvedenec je namreč zaslišan na glavni obravnavi odgovoril na pisne pripombe tožnice. Tožnica je imela možnost, da bi sodnemu izvedencu v primeru nejasnosti, zastavila vprašanja, vendar pa tožnica te možnosti ni izkoristila, saj se naroka za glavno obravnavo ni udeležila. Izvedenec pa je pojasnil, kako se meri premike na RTG sliki. Pojasnilo je prepričljivo, saj gre za meritve, ki jih je opravil strokovnjak z medicinskega področja, zato ni bilo nobene osnove, da sodišče prve stopnje tako podanemu izvedenskemu mnenju ne bi sledilo. Sodni izvedenec je tudi pojasnil, da so nedvomno pri tožnici podane zdravstvene težave v zvezi s hrbtenico, ki pa niso izražene v taki meri, da bi šlo za stanje, kot je urejeno v že citiranem VIII poglavju Seznama TO.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.