Jedro

Tožena stranka v postopku trdi, da je sodišče pristransko, obrazlaga to svojo trditev; hkrati pa predlaga, da sodišče odstopi zadevo Vrhovnemu sodišču RS po 67. členu ZPP. Predno to ni odločeno, pritožbeno sodišče ne more odločiti o pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za postavitev v prejšnje stanje. Vloge strank je treba presojati po vsebini.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za postavitev v prejšnje stanje z dne 29. 12. 2016. 2. Proti temu sklepu je tožena stranka vložila pritožbo in dva predloga. V pritožbi graja od oznake vrednosti spornega predmeta do vsebine sklepa. Pritožba je na 17-ih straneh, in jo pritožbeno sodišče zaradi ekonomičnosti postopka ne bo v celoti povzemalo. Uveljavlja številne bistvene kršitve določb ZPP (od 292. člena, 116. člena in 67. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Izpodbija ugotovljeno dejansko stanje spisa. V pritožbi ponavlja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo po 67. členu ZPP. Vrhovno sodišče je v zadevi I R 18/2017 v enakem dejanskem stanju in okoliščinah podvomilo v nepristranskost sojenja. Opozarja, da je tožena stranka želela, da sodišče predloži spis Vrhovnemu sodišču. 3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je vložila na sodišče predlog za postavitev v prejšnje stanje (list. št. 345) in med drugim navajala, da je po koncu glavne obravnave izvedela za nova dejstva in dokaze. Nato pa je vložila pripravljalno vlogo z dne 11. 1. 2017, kjer očita večim sodiščem zlorabo pravic, razne okoliščine, ki po toženi stranki pomenijo okrnjen videz nepristranskosti sodišč in kršitev 23. člena Ustave. Sodišče prve stopnje je pozvalo toženo stranko, da se izjavi, ali predlaga izločitev sodnice. Nato je tožena stranka podala izjavo z dne 17. 1. 2017. V vlogi sicer želi čimprejšen zaključek sojenja, vendar ponavlja dvome v objektivnost nepristranskosti sojenja in kršitev 23. člena Ustave. Citira tudi 71. člen ZPP in 67. člen ZPP ter predlaga, da sodišče odstopi zadevo Vrhovnemu sodišču, da določi drugo stvarno pristojno sodišče. Na to je svoje navedbo še dopolnila s pripravljalno vlogo z dne 27. 1. 2017. 6. Na tako stanje spisa je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. Na sklep se je pritožila tožena stranka in podala oba predloga tako o predložitvi spisa Vrhovnemu sodišču, kot o prekinitvi postopka do odločitve Vrhovnega sodišča. 7. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da mora sodišče vloge presojati po vsebini (105. člena ZPP). Očitanje sodišču, da je pristransko in navajanje določenih dejstev ter sklicevanje na judikate ter Ustavo, pomeni, da stranka izločuje sodnika (72. člen ZPP). To terja odgovor sodišča: ali predložitev predsedniku sodišča, da o tem odloči, ali pa zavrženje predloga, če ta predlog ni več dopusten. Stranka tudi dalj časa v spisu predlaga, da sodišče odstopi zadevo Vrhovnemu sodišču RS po 67. členu ZPP, ker meni, da so podani razlogi, ki jih navaja v citiranih vlogah. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje najprej moralo postopati po določbi 67. člena ZPP in zadevo predložiti Vrhovnemu sodišču RS. Če bo ostala pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani pa bi bilo treba tudi odločiti o predlogu za izločitev sodnika in šele nato predložiti zadevo pritožbenemu sodišču. 8. Tako se izkaže, da je podana smiselno očitana relativna bistvena kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 72. in 67. členom ZPP, kar je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (365. člen ZPP).