Jedro

Prisilna izvršitev upravne odločbe, ki se glasi na izpolnitev tako denarne kot nedenarne terjatve, se opravi po upravni poti (1. odst. 288. čl. ZUP), medtem ko se po sodni poti opravlja le izvršba na dolžnikove nepremičnine in delež družbenika (2. odst. 288. čl. ZUP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za izvršbo, ker ga upnik ni popravil tako, da bi ga bilo mogoče obravnavati.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik in navedel, da zoper sklep Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, zato je sklep pravnomočen.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, vendar iz drugih razlogov. Revizija postopkov javnega naročanja po določbah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (v nadaljevanju: ZRPJN) je upravna stvar, zato mora Državna revizijska komisija v postopku revidiranja postopati po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/99 - ZUP; 1. člen). Sklep Državne revizijske komisije je upravna odločba, torej izvršilni naslov iz 2. točke 2. odst. 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), zoper katero ni rednega ali izrednega pravnega sredstva (3. odst. 23. čl. ZRPJN), zato je neposredno izvršljiva, kot pravilno opozarja upnik (2. odst. 19. čl. ZIZ).

Vendar pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče ni pristojno za prisilno izvršitev upnikove denarne terjatve. Prisilna izvršitev upravne odločbe, ki se glasi na izpolnitev tako denarne kot nedenarne terjatve, se opravi po upravni poti (1. odst. 288. čl. ZUP), medtem ko se po sodni poti opravlja le izvršba na dolžnikove nepremičnine in delež družbenika (2. odst. 288. čl. ZUP). Upravne odločbe se potom sodne izvršbe izvršujejo samo v primeru, če ni za njihovo izvršitev z zakonom določena pristojnost kakega drugega organa (2. odst. 1. čl. ZIZ). Iz upnikovega predloga za izvršbo je jasno razvidno, da je predlagal kot izvršilno sredstvo izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih (prim. list. št. 3 spisa), zato za opravo predmetne izvršbe ni podana sodna pristojnost. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sodne pristojnosti (1. odst. 18. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ), v primeru neobstoja te predpostavke pa je potrebno razveljaviti opravljena procesna dejanja in predlog za izvršbo zavreči (prim. 2. odst. 18. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju izvršilnega predloga pravilna.

Iz teh razlogov in ker tudi ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).