Jedro

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ravnanje upravitelja, ki je (neprijavljeno) izločitveno pravico zakonca stečajnega dolžnika vključil v seznam preizkušenih terjatev in jo prerekal, ni v nasprotju s 83. členom DZ. Vključitev izločitvene pravice zakonca stečajnega dolžnika in njeno prerekanje v okoliščinah konkretnega primera odpravlja negotovost in služi transparentnosti in hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v zvezi s popravnim sklepom potrdi.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa mora povrniti njene stroške pritožbenega postopka, in sicer prvemu tožencu v višini 746,64 EUR, drugi toženki pa v višini 612,00, EUR, vse v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude obema z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom zavrnilo tožbene zahtevke, in sicer: 1. na ugotovitev, da je nična Prodajna pogodba z dne 2. 2. 2024, katere predmet je prodaja nepremičnin: parcela št. 557 k. o. 000 - X do 1/1 , parcela št. 558 k. o. 000 - X do 1/1, parcela št. 559 k. o. 000 - X do 1/1 in parcela št. 560/1 k. o. 000 - X do 1/1, na kateri stoji stavba 214, ki v naravi predstavlja enostanovanjsko stavbo; 2. na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice pri zgoraj navedenih nepremičninah v korist druge tožene stranke; 3. na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se je pri zgoraj navedenih nepremičninah ponovno vknjiži lastninska pravica v korist prve tožene stranke in se pri teh nepremičninah izbrišejo vse obremenitve, pred izbrisom neveljavne vknjižbe iz točke 2 zahtevka (točka I izreka). Obenem je odločilo še, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni plačati prvi toženi stranki 2.580,18 EUR stroškov tega postopka, drugi toženi stranki pa 1.218,00 EUR stroškov tega postopka, v primeru zamude oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II in III izreka).

2.Tožeča stranka se zoper sodbo pravočasno pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V vsakem primeru pa naj toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

3.Na vročeno pritožbo sta toženca vložila vsak svoj odgovor na pritožbo. Predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglašata stroške za odgovor na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz ugotovitev izpodbijanje sodbe izhaja, da sta tožnica in prvi toženec zakonca, pri čemer tožnica trdi, da so bile v postopku osebnega stečaja nad prvim tožencem prodane nepremičnine, ki so njuno skupno premoženje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnica in prvi toženec sklenila zakonsko zvezo dne 13. 2. 1993, prvi toženec je lastninsko pravico na parcelah ID znak 000 557, ID znak 000 558 in ID znak 000 559 pridobil na podlagi dedovanja dne 23. 3. 2010, parcelo ID znak 000 560/1 pa na podlagi darilne pogodbe z dne 21. 12. 1990. Gradbeno dovoljenje za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše na parceli št. 560/1 k.o. X je bilo prvemu tožencu izdano dne 15. 7. 1991.

6.Nad prvim tožencem je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2019 dne 31. 7. 2020 začet postopek osebnega stečaja. Tožnica ni prijavila izločitvene pravice v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka, kot je določeno v prvem odstavku 299. člena ZFPPIPP, je pa sodišče, ki vodi postopek osebnega stečaja, poslalo upravitelju poziv v smislu 83. člena Družinskega zakonika (DZ). Upravitelj je nato izločitveno pravico tožnice vključil v seznam preizkušenih terjatev in jo prerekal z obrazložitvijo, da je po pregledu pravnih podlag, na podlagi katerih je stečajni dolžnik pridobil nepremičnino, ugotovil, da nepremičnine ne spadajo v skupno premoženje zakoncev (prim. prilogo A2). S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2019 z dne 20. 12. 2022 (tretji dodatni sklep o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic) je bila tožnica kot izločitvena upnica napotena, da mora v enem mesecu po objavi tega sklepa uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice. Tožnica v danem roku ni vložila tožbe, je pa dne 4. 7. 2023 vložila prijavo izločitvene pravice glede solastnega deleža (do 1/2) na nepremičnini ID znak 000 560/1, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo, stoječo na parceli ID znak 000 560/1, in glede dveh nepremičnin, ki nista predmet sedaj obravnavanega izbrisnega zahtevka; preostalih treh sedaj vtoževanih nepremičnin ni v tej prijavi izločitvene pravice. S sklepom St 000/2019 z dne 14. 9. 2023 je bila prijava izločitvene pravice tožnice zavržena z obrazložitvijo, da je stečajni upravitelj izločitveno pravico že preizkusil in izločitvena upnica v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ni začela pravdnega postopka, zato je njena izločitvena pravica prenehala na podlagi prvega in drugega odstavka 310. člena ZFPPIPP. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 29. 11. 2023 sprejelo sklep o prodaji nepremičnin na javni dražbi, na podlagi česar sta prvi toženec in drugi toženec dne 2. 2. 2024 sklenila prodajno pogodbo, h kateri je sodišče s sklepom St 000/2019 z dne 26. 2. 2024 v zvezi z VSL sklep Cst 1011/2019 z dne 30. 5. 2024 dalo soglasje.

7.Glede na tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP je prvostopenjsko sodišče upoštevalo splošno pravilo, da je pravočasna prijava izločitvene pravice na nepremičnini ovira za prodajo nepremičnine, ki je predmet te pravice. Z zamudo rokov za uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi je prenehala ovira za prodajo nepremičnin, ki so predmet izločitvene pravice. Sodišče prve stopnje je prodajo predmetnih nepremičnin v postopku osebnega stečaja presojalo tudi v luči 299.a člena ZFPPIPP. Po posebnem pravilu, določenem v 3. točki četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP, mora upravitelj v primeru pravne fikcije prijave izločitvene pravice na podlagi zaznambe spora ali zaznambe izrednega pravnega sredstva, ki je začela učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, prekiniti prodajo. Vendar je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da v zemljiški knjigi ni bilo nobenega vpisa zaznambe, ki bi zaradi svoje predhodnosti terjala prekinitev prodaje oziroma vplivala na zakonitost objave razpisa javne dražbe. Časovno poznejša (14. 10. 2024) zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice ni mogla vplivati na veljavnost (zakonitost) predhodno objavljenega razpisa javne dražbe. Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da je potem, ko je bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, izločitvena pravica prenehala na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP. Drugi toženec je kot kupec nepremičnine na podlagi plačila kupnine oziroma na podlagi vpisa v zemljiško knjigo pridobil lastninsko pravico na podlagi 342. člena ZFPPIPP. Po presoji prvostopenjskega sodišča ni postopek prodaje v nobeni točki odstopal od zakonsko predvidenih meril. Tožeča stranka je sicer trdila, da jo je stečajni upravitelj izigral, vendar v tej smeri ni zmogla substancirano navesti niti dokazati nobenega izigravanja oziroma namerno slabovernega ravnanja. Tožnica je zatrjevala tudi obstoj kvalificirane nedobrovernosti (zlonamernosti) drugega toženca, vendar tudi tega sodišče ni ugotovilo, saj je moralo upoštevati načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

8.Tožnica v pritožbi navaja, da je sodišče je v postopku osebnega stečaja nad prvim tožencem nepravilno uporabilo določilo 83. člena DZ in ZFPPIPP, ker je upravitelj neupravičeno preizkusil izločitveno pravico tožeče stranke na spornih nepremičninah in jo v celoti prerekal. Upravitelj naj bi presegel svoje pristojnosti, saj se 83. člen DZ uporablja samo za primere, ko obstaja skupno premoženje. Upravitelj pa je zavzel stališče, da so sporne nepremičnine posebno premoženje prvega toženca in je zato izločitveno pravico prerekal. V takem primeru po mnenju pritožnice ni bilo pravne podlage za uporabo 83. člena DZ. Z opisanim ravnanjem je upravitelj sam impliciral obstoj skupnega premoženja, saj drugače preizkusa po 83. členu DZ ne bi bilo potrebno opraviti. Navedeno ravnanje upravitelja po mnenju pritožnice samo po sebi utemeljuje obstoj skupnega premoženja zakoncev, v katerem ima po zakonski domnevi tožnica pravico do 1/2 deleža, posledično pa tudi zahtevek za ničnost prodajne pogodbe zaradi nepravilnega razpolaganja v postopku osebnega stečaja z nepremičninami, ki niso v izključni premoženjski sferi stečajnega dolžnika.

9.Po presoji pritožbenega sodišča je pravno naziranje pritožnice glede 83. člena DZ materialnopravno zmotno. DZ je po stališču pravne teorije uzakonil pravno domnevo, da je zakonec stečajnega dolžnika prijavil izločitveno pravico v višini polovičnega solastninskega deleža. V konkretnem primeru je upravitelj zavzel stališče, da predmetne nepremičnine ne predstavljajo skupnega premoženja, pač pa posebno premoženje stečajnega dolžnika, ker je na podlagi dokaznih listin (sklep o dedovanju, darilna pogodba, gradbeno dovoljenje) ocenil, da gre za posebno premoženje stečajnega dolžnika. Glede na časovno sosledje navedenih listin upraviteljeva ocena ni brez vsake podlage.

10.Ob pravilni razlagi 299. člena ZFPPIPP mora upravitelj upoštevati ustrezno ravnovesje med interesi (drugih) upnikov stečajnega dolžnika in lastniki stvari (izločitvenimi upniki) ter zagotoviti, da se stečajni postopek ne sprevrže v "nikoli končano zgodbo". Stečajni upravitelj mora preizkusiti vse prijave izločitvenih pravic, tudi tiste, ki so bile vložene po poteku 3-mesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka. Naknadna prijava izločitvene pravice lahko povzroči oviro za prodajo premoženja stečajnega dolžnika vse do pravnomočnosti sklepa o prodaji, kar ima za posledico dejanski zastoj v postopku. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da ravnanje upravitelja, ki je (neprijavljeno) izločitveno pravico zakonca stečajnega dolžnika vključil v seznam preizkušenih terjatev in jo prerekal, ni v nasprotju s 83. členom DZ. Vključitev izločitvene pravice zakonca stečajnega dolžnika in njeno prerekanje v okoliščinah konkretnega primera odpravlja negotovost in služi transparentnosti in hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP). Upravitelj mora, če ocenjuje, da gre za posebno premoženje stečajnega dolžnika ali da je delež zakonca, ki prijavlja izločitveno pravico, manjšo od polovice, izločitveno pravico zakonca delno ali v celoti prerekati, saj je to zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov njegova dolžnost v stečajnem postopku (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Prav tako ima vsakdo od ostalih upnikov pravico prerekati izločitveno pravico z ugovorom iz 63. člena ZFPPIPP. V skladu z načelom koncentracije (227. člen ZFPPIPP) mora drugi zakonec varstvo svojih pravic najprej uresničevati v postopku osebnega stečaja nad svojim zakoncem, tudi z uporabo pravnih sredstev, če meni, da so njegove pravice kršene. Pritožbeno stališče, da naj bi že zaradi samega preizkusa po 83. členu DZ bilo tožnici priznano skupno premoženje na predmetnih nepremičninah, je pretirano formalistično. Določbo 83. člena DZ je treba razlagati skupaj z določili in temeljnimi načeli ZFPPIPP kot krovnega zakona, ki ureja postopek (osebnega) stečaja, kot pravilno poudarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo.

11.Sodna praksa je zavzela stališče, da ni v nasprotju s 83. členom DZ, da se v situaciji, kot je obravnavana, ko upravitelj meni, da je stečajni dolžnik lastnik spornih nepremičnin do celote, tj. da nepremičnine niso skupno premoženje, dolžnik pa je tudi zemljiškoknjižni lastnik, napoti (le) upnico na pravdo za ugotovitev (so)lastninske pravice. Tožnica, ki je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev napotena na pravdo, ni pravočasno začela pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice na nepremičnem premoženju. Ovira za prodajo premičnin iz tega razloga je tako odpadla.

12.S tem, ko so bile predmetne nepremičnine prodane v stečajnem postopku, je tožnica v skladu s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP izgubila izločitveno pravico. Drugi toženec pa je kot kupec na javni dražbi v stečajnem postopku pridobil lastninsko pravico na podlagi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Če je kupec dobroveren, to velja tudi v primeru, da stečajni dolžnik kot prodajalec ne bi bil resnični lastnik nepremičnin. Zaradi izključujočih učinkov lastninske pravice hkrati s tem preneha lastninska pravica prejšnjega lastnika (izločitvenega upravičenca). Kot je pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče, se lahko na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo vsakdo zanese na podatke o stvarnih pravicah glede nepremičnin, ki so vpisane v zemljiški knjigi. Pri tem ni dolžan raziskovati ali drugače preverjati, ali je stvarnopravni položaj nepremičnine v resnici tak, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Dobra vera kupca, da je stečajni dolžnik kot vknjiženi lastnik resnični lastnik se domneva (9. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Le če bi drugi toženec kot kupec na javni dražbi v stečajnem postopku ravnal kvalificirano nedobroverno, se ne more uspešno sklicevati na določbo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Edino v primeru zlorabe stečajnega postopka je treba z argumentacijo teleološke redukcije izključiti uporabo navedene določbe. Da bi šlo za zlorabo postopka zaradi doseganja nedopustnih ciljev pa tožnica ni uspela niti substancirano zatrjevati niti dokazati.

13.Tožnica ni navedla nobenih okoliščin, ki bi kazale na kvalificirano nedobrovernost drugega toženca, dobra vera kupca pa se, kot že rečeno, domneva. Sama okoliščina, da se nepremičnina prodaja zasedena, še ne dokazuje lastninske pravice uporabnikov nepremičnine. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnice in obeh tožencev v zvezi s tem. Izvajanje informativnih dokazov načeloma po ZPP ni dovoljeno. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tožnico in prvega toženca za ugotovitev, da so bile predmetne nepremičnine skupno premoženje zakoncev. Kot je obrazloženo že zgoraj, zaradi izključujočih učinkov lastninske pravice, pridobljene z nakupom na javni dražbi v stečajnem postopku, preneha tudi ev. (so)lastninska pravica iz skupnega premoženja zakonca. V tej luči se pokažejo navedbe glede pridobivanja skupnega premoženja zakoncev kot nerelevantne za odločitev v tej zadevi. Poleg tega toženca v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarjata, da tožeča stranka razširja svojo (sicer skromno in pavšalno) navedbeno podlago glede nastanka skupne lastnine in vlaganj iz naslova skupnega dela in sredstev obeh zakoncev, kar pa v pritožbi ni upoštevno, saj gre za nedovoljene pritožbene novote, ker ne pojasni, da teh navedb ni mogla brez svoje krivde podati pravočasno (prvi odstavek 337. člena ZPP).

14.Glede na navedeno so neutemeljeni pritožbeni očitki v smeri kršitve pravice do izjave in kontradiktornega postopka ter neobrazloženosti prvostopenjske sodbe kot tudi glede kršitve ustavnih pravic po 22. členu in 23. členu Ustave RS.

15.S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Če pritožnica na kakšno pritožbeno navedbo morebiti ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.

16.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj pritožbeni razlogi niso podani, sodba pa je prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

17.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 163. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, tožencema pa mora povrniti njune stroške pritožbenega postopka. Slednje je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi specificiranih stroškovnikov, ki sta v spisu, v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Prvemu tožencu je priznalo 1000 točk po OT za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/I), 20 točk za materialne izdatke po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV. Drugemu tožencu je priznalo 1000 točk za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/I) in 20 točk izdatkov za stranko po členu 11/III OT. Tako odmerjeni pravdni stroški prvega toženca znašajo 746,64 EUR, drugega toženca pa 612,00 EUR. V primeru plačilne zamude sta toženca upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude (299/I in 378/I Obligacijskega zakonika, OZ).

-------------------------------

1DZ v 83. členu določa, da v postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena (tretji odstavek cit. člena) Če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika. Za spor iz prejšnjega odstavka se uporablja drugi odstavek 74. člena tega zakonika (četrti odstavek cit. člena). Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici (peti odstavek cit. člena). DZ v 83. členu določa, da v postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena (tretji odstavek cit. člena) Če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika. Za spor iz prejšnjega odstavka se uporablja drugi odstavek 74. člena tega zakonika (četrti odstavek cit. člena). Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici (peti odstavek cit. člena).

2V skladu s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP ni dovoljeno začeti prodaje premoženja, če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana: 1. če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ravna v skladu s prvim odstavkom 310. člena oziroma drugim odstavkom 311. člena tega zakona, dokler njegov zahtevek iz prvega odstavka 309. člena tega zakona ni pravočasno zavrnjen, ali 2. če je izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne ravna v skladu s prvim odstavkom 310. člena oziroma drugim odstavkom 311. člena tega zakona, do izteka tega roka.

3Tako Renato Vrenčur, Tax-Fin-Lex, komentar k 310. členu ZFPPIPP. Prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-44-2018-16 z dne 7. 11. 2019.

4Prim. VSL Sklep Cst 177/2022.

5Prim. Tax-Fin-Lex, komentar k 342. členu ZFPPIPP.

6Prim. VSS Sodba II Ips 10/2021 in druge.

7Prim. US RS sklep Up-492/01-5 in VS RS sklep III Ips 84/2017.