Up-206/00

29. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. maja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 583/96 z dne 19. 4. 2000 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 351/D-210/94 z dne 7. 3. 1996 in sklep ter odločbo Upravne enote Trbovlje št. 363000-15/93-02/9 z dne 19. 7. 1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Prvostopni upravni organ je zavrnil predlog pritožnice za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude pritožbenega roka in zavrgel njeno pritožbo zoper sklep Upravne enote Trbovlje št. 363- 15/93-02/9 z dne 5. 6. 1995, s katero je bila zavržena zahteva za denacionalizacijo nacionaliziranega stavbnega zemljišča, ki jo je pritožnica vložila po svoji pooblaščenki. Upravni organ je ugotovil, da je bila glede na datum vročitve navedenega sklepa pooblaščenki pritožba pritožnice vložena prepozno, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa da ni utemeljen. Pritožbeni organ je pritožničino pritožbo zavrnil, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo tožbo zoper odločitev pritožbenega organa.

2.Pritožnica zatrjuje, da so ji bile z izpodbijanimi odločitvami kršene človekove pravice iz 22., 23., 26., 33. in 67. člena Ustave. Te trditve utemeljuje z nasprotovanjem ugotovitvam upravnih organov in z oporekanjem presoji upravnih organov in Vrhovnega sodišča o pravilnosti vročitve. Navaja, da pooblaščenka ni osebno prejela pisanja, ker je bila v času vročitve odsotna.

Prvostopnemu in drugostopnemu organu očita, da te okoliščine nista upoštevala, zaradi česar naj bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje nezakonito zavrnjen. Po mnenju pritožnice odločbe ni prejela pravočasno, ker naj bi ji ne bila vročena v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 p.b. - v nadaljevanju ZUP86). Poudarja, da je pooblaščenko pooblastila le za zastopanje v postopkih denacionalizacije in za pribavo potrebne dokumentacije in da nikogar ni pooblastila za sprejemanje sklepov, odločb oziroma sodb. Poleg tega pritožnica navaja tudi, da je Vrhovno sodišče obravnavalo parc. št. 425/5 in ne parc. št. 452/5, zaradi katere je bil uveden postopek, in opozarja na nezakonito in nerazumno dolgo zavlačevanje denacionalizacijskih postopkov v primeru družine A. pri Upravni enoti Trbovlje.

B.

3.Iz navedb in zatrjevanj pritožnice izhaja predvsem oporekanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. Glede na to je treba poudariti, da Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki bi ugotavljala, ali so organi pri svojem odločanju oziroma sojenju dejansko stanje pravilno ugotovili in materialno pravo prav uporabili. Ustavno sodišče ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče pri tem lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev upravnih organov in sodišča o zavrženju pritožbe in zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, temveč samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče zato ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja in pravilnosti uporabe materialnega prava samih po sebi, pač pa le, ali je sodišče izdalo sodbo na podlagi zakona, ki je v nasprotju z Ustavo, ali na podlagi z Ustavo neskladne interpretacije zakona ter s tem kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno. V tem primeru pa očitno ne gre za nobeno od takih kršitev Ustave.

Iz izpodbijanih odločb je razvidno, da so upravni organi in sodišče pri sprejemanju odločitev izhajali iz navedb pritožnice in se do njih tudi opredelili ter svojo odločitev obrazložili.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da ne drži tožbena trditev glede nepravilnosti pri vročitvi prvostopne odločbe, ker je pritožnica s pooblastilom z dne 11. 2. 1993 pooblaščenko pooblastila za zastopanje "v upravnih in pravnih zadevah v zvezi z denacionalizacijo" in ker je ta poblaščenka tožnico tudi dejansko zastopala. Zato je zavrnilo trditev pritožnice, da pooblaščenke ni pooblastila za sprejemanje pisanj. Upravna organa naj bi pravilno ugotovila, da je bila vročitev prvostopnega sklepa pravilna in zakonita in da je od dneva vročitve pooblaščenki tekel zakoniti pritožbeni rok. Iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa pa je razvidno, da je bila pravilnost vročitve pooblaščenki razvidna iz podpisane povratnice in da zato ne drži pritožbeni ugovor, da pooblaščenka ni bila seznanjena s sklepom.

5.Vrhovno sodišče je pritrdilo tudi ugotovitvam upravnih organov o neobstoju predpostavk, ki morajo biti podane za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi zdravstveno stanje pritožnice, ki ga je navajala v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, v obravnavanem primeru ne moglo biti predmet presoje. Glede na to, da je pritožnica imela pooblaščenko, bi namreč pritožnica morala, po stališču iz izpodbijane sodbe, v času vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje izkazati, da pritožba ni mogla biti pravočasno vložena zaradi obstoja okoliščin na strani pooblaščenke.

6.Utemeljitvam, po katerih je bilo pritožbo treba zavreči kot prepozno in po katerih razlog za vrnitev v prejšnje stanje v obravnavanem primeru ni podan, ni mogoče očitati neskladnosti z Ustavo. Zgolj dejstvo, da pritožnica v sodnem postopku ni uspela, pa še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja Ustava.

7.Pavšalne navedbe pritožnice o zavlačevanju denacionalizacijskih postopkov pri Upravni enoti Trbovlje, ki naj bi še ne bili rešeni, v obravnavani zadevi, v kateri so predmet ustavne pritožbe v izreku navedene odločbe, niso relevantne. Takih kot so, pa jih tudi ni bilo mogoče šteti kot samostojno ustavno pritožbo. Zato jih Ustavno sodišče ni obravnavalo. V zvezi z očitkom pritožnice, da je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo odločalo o zadevi, ki ni bila predmet zahtevka v postopku denacionalizacije, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo odločalo o zakonitosti odločbe pritožbenega organa o zavrnitvi pritožbe zoper odločitev prvostopnega organa o zavrženju pritožbe in zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in ne o utemeljenosti zahteve za denacionalizacijo nepremičnine. Predmet izpodbijanih odločb torej niso bili razlogi za zavrženje zahteve za denacionalizacijo konkretne nepremičnine. Zato morebitna napačna navedba parcelne številke nepremičnine v sodbi Vrhovnega sodišča ni mogla imeti nikakršnega vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanih upravnih odločb.

8.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, ki jih pritožnica zatrjuje, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata Milojka Modrijan