Jedro

Kot vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe se po 39. členu ZPP vzame le vrednost spornega predmeta zahtevka na ugotovitev neobstoja terjatve iz naslova glavnice.

Izrek

1. Revizija se zavrže. 2. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro. Vrhovno sodišče je vse tolarske zneske v sodbah po uradni dolžnosti preračunalo v eure.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke do tožeče stranke v višini 59,071.911,00 SIT (sedaj 246.502,72 EUR) z obrestmi po temeljni obrestmi meri od 24. 5. 2002. 3. Tožeča stranka se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožila. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi delno ugodilo. Sodbo sodišča prve stopnje je delno spremenilo tako, da je ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 4,450.711,00 SIT (sedaj 18.572,49 EUR) in da ne obstoji terjatev zamudnih obresti po temeljni obrestni meri od zneska 59,071.911,00 SIT (sedaj 246.502,72 EUR) od 24. 5. 2002 dalje. V preostalem delu je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke do tožeče stranke v višini 54,621.200,00 SIT (sedaj 227.930,23 EUR).

4. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Po 490. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT). Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se upošteva le vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP), ne pa tudi vrednost obresti, pravdnih stroškov, pogodbenih kazni in drugih postranskih terjatev, razen če se te ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP).

8. Tožeča stranka z revizijo izpodbija sodbo o zahtevku za ugotovitev neobstoja terjatve iz naslova glavnice v višini 9.961,75 EUR (prej 2,387.233,24 SIT), zamudnih obresti od glavnice v višini 215.460,16 EUR (prej 51,632.873,03 SIT) ter pravdnih in izvršilnih stroškov z obrestmi.

9. Kot vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe se po zgoraj citiranem 39. členu ZPP vzame le vrednost spornega predmeta zahtevka na ugotovitev neobstoja terjatve iz naslova glavnice, ki znaša 9.961,75 EUR (prej 2,387.233,24 SIT). Ker ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT), revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

10. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka, ki z revizijo ni uspela, sama krije svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).