Jedro

Če sodišče ne izvede pravočasno substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pravica do poštenega postopka in načelo enakosti se udejanja skozi načelno dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze. Vendar sodišče lahko v skladu s sodno prakso in teorijo zavrne izvedbo dokaza, če je dokaz po pravni presoji sodišča irelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ker je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, če je dokaz prepozen, pavšalen ali nesubstanciran ter če je nepotreben, ker je sporno dejstvo že dokazano. Vsaka zavrnitev dokaza pa mora biti skrbno obrazložena.

Izrek

I. Pritožbama tožeče stranke in tožene stranke zoper IV. tč. izreka sklepa se ugodi, sklep se v tem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi tožeče stranke zoper I. in III. tč. izreka sodbe se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Pritožba tožeče stranke zoper A. A. in II. tč. izreka sklepa se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo: „I. Zavrne se primarni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. … nepremičnine katastrska občina X. parcela 004 (ID: 001), katastrska občina X. parcela 003 (ID: 002) in katastrska občina Y. parcela 008 (ID: 003)1 do 1/2 sodijo v zapuščino po pok. B. B.2

2. Ugotovi se, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 9. 2012, sklenjena v notarskem zapisu opr. št. SV-000/12 neobstoječa ter prikriva darilno pogodbo, zato nima pravnega učinka proti tožnici glede 1/2 nepremičnin in se solastniški delež nepremičnin do 1/2 vrne v zapuščino po pok. B. B. 3. Ugotovi se, da denarna sredstva v višini 5.900,00 EUR spadajo v zapuščino po pokojni B. B. in jih je toženka dolžna v navedeno zapuščino vrniti.“

II. V preostalem delu se tožba v tč. 1 zavrže. III. Zavrne se podrejeni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 9. 2012 nična ter prikriva darilno pogodbo, zato nima pravnega učinka proti tožnici glede 1/2 nepremičnin in se solastniški delež teh nepremičnin do 1/2 vrne v zapuščino po pok. B. B.“

IV. Tožnica je dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v višini 4.947,60 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

2. Na predlog tožnice je sodišče prve stopnje 7. 10. 2021 izdalo sklep, v katerem je sklenilo: „Sodba in sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu P 000/2019 z dne 17. 8. 2021 se dopolnita dopolnita na način, da se v izreku pred točko I. doda točka 1.A: „Sprememba tožbe, ki jo je tožeča stranka podala na naroku 17. 8. 2021, se ne dopusti.“ _**Povzetek razlogov iz sodbe in sklepa z dne 17. 8. 2021**_

3. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe in sklepa pojasnilo oziroma ugotovilo; da tožnica nima pravnega interesa za tožbo v delu 1. tč. tožbenega zahtevka, v katerem zahteva, da se ugotovi, da so nepremičnine skupno premoženje staršev pravdnih strank (ker iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja, da so nepremičnine pridobljene tekom trajanja zakonske zveze staršev pravdnih strank in zato predstavljajo njuno skupno premoženje in da sta njuna deleža na tem premoženju enaka), da pogodba o dosmrtnem preživljanju ne prikriva darilne pogodbe, da ni bila sklenjena z namenom, da se tožnico izigra pri dedovanju, da je bil glavni namen pogodbe, da preživljalka nudi preživljancema določena izpolnitvena ravnanja v zameno za nepremičnine, da je pok. B. B. veljavno razpolagal z nepremičninami, ker pogodba o dosmrtnem preživljanju s strani zapustnice ni bila izpodbita in je bila sklenjena z vednostjo zapustnice, ki je bila tudi pogodbena stranka, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju odplačna, zato ne pridejo v poštev določbe o prikrajšanju nujnega dednega deleža in vrnitvi daril, da je tožnica s tožbenim zahtevkom na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča uveljavljala, da denarna sredstva v višini 5.900,00 EUR ne sodijo v zapuščino, uveljavljala pa je tudi dajatveni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, tožbeni zahtevek v tem delu pa je bil zavrnjen, ker je zapustnica s svojim denarjem na računu razpolagala prostovoljno in je dala toženki navodila, da naj ta denar dvigne in zakaj naj ga porabi, da je tožnica na zadnjem naroku za glavno obravnavo 17. 8. 2021 predlagala spremembo tožbe pod III. tč. tožbenega zahtevka na način, da je namesto ugotovitve, da 5.900,00 EUR spada v zapuščino in da je toženka denar dolžna vrniti v zapuščino, zahtevala ugotovitev, da navedeni znesek predstavlja darilo zapustnice toženki in ga je dolžna vrniti v zapuščino, da ima tožbeni zahtevek po prvotni tožbi materialnopravno podlago v določbah Obligacijskega zakonika o neupravičeni obogatitvi, po spremenjeni tožbi pa v določbah 34. člena Zakona o dedovanju o vrnitvi daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža in ker je toženka spremembi tožbe nasprotovala, sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembo tožbe tudi iz razloga, ker bi obravnavanje spremenjene tožbe nesorazmerno zavleklo pravdni postopek, zato odločanje o spremenjeni tožbi ne bi bilo smotrno.

_**Povzetek razlogov iz sklepa z dne 7. 10. 2021**_

4. Sodišče prve stopnje pojasnjuje, da je izdalo dopolnilni sklep na podlagi 325. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 332. členom ZPP, ker spremembe tožbe ni dovolilo in o tem ni izdalo posebnega sklepa, te odločitve pa ni vključilo izrek sodbe in sklepa z dne 17. 8. 2021, čeprav je v tej odločbi pojasnilo razloge, zaradi katerih ni dovolilo spremembo tožbe.

5. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ugotavlja, da je tožnica predlog za izdajo dopolnilnega sklepa vložila pravočasno in v nadaljevanju v bistvenem povzema razloge iz sodbe in sklepa z dne 17. 8. 2021.3 _**Povzetek pritožbenih navedb tožeče stranke**_

6. Tožnica vlaga pritožbo zoper sodbo in sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. 14. in 15. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi relativne bistvene kršitve iz 185. člena ZPP.

7. Osnovna pomanjkljivost izpodbijane sodbe je kršitev tožničine pravice do izjave, ki ji je bila kršena na način, da sodišče prve stopnje ni izvedlo z njene strani predlaganih dokazov, ki se nanašajo na pravotvorna dejstva. Sodišče je prejudiciralo zadevo, ker je ugotovilo, da toženka in njen sin C. C. izpovedujeta po resnici, ni pa vzelo na znanje dokazov, s katerimi je tožnica izpodbijala njuno verodostojnost. 8. Tožnica je med drugimi dokazi predlagala tudi zaslišanje D. D. (tožničine terapevtke) in E. E. (tožničine hčere), pri čemer se je dokazni predlog za njuno zaslišanje nanašal na odnose v družini F. in okoliščine v zvezi s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s katerimi je tožnica neposredno izpodbijala obstoj kavze za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, posredno pa resničnost toženkinih ugovorov in njeno verodostojnost v tem postopku.

9. Sodišče je izvedbo teh dokazov zavrnilo, ni pa pojasnilo razlogov, zato odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče je očitno naredilo vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dovoljena, kar predstavlja tudi kršitev tožničine pravice do izjave v postopku.

10. Sodišče je prezrlo, da tožnica teh dokazov ni predlagala le zaradi dokazovanja, da v pogodbi o dosmrtnem preživljanju ni bilo aleatornosti, temveč tudi zaradi dokazovanja, da dejansko ni bil podan element osebnosti in zaupnosti razmerja med toženko in pokojnim G. G., kar je ena od nujnih predpostavk za obstoj kavze pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju in da je bil edini namen sklenitve pogodbe, da se tožnico izigra pri dedovanju. Sodišče je sicer zavzelo materialnopravno stališče, da je kontekst človeškega (nepremoženjskega) razmerja ena od dveh nujnih prvin pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kljub temu pa ni obravnavalo trditev tožnice, s katerimi je dokazovala neobstoj te prvine pri konkretni pogodbi, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

11. Tožnica je v trditveni podlagi izpostavljala, da razmere na strani staršev in toženke niso bile takšne, da bi bilo mogoče govoriti o resnični kavzi za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ker ni bilo mogoče konstituirati pričakovanje staršev, da bo toženka poskrbela za starša oziroma tako tesna zaupnost med njimi, da bi sklepanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju med njimi imelo resnično podlago. Tožnica je trdila, da je bila dotedanja običajna družinska pomoč staršema nudena s strani obeh pravdnih strank, da je bila toženka glede nudenja pomoči staršema bistveno manj fleksibilna kot tožnica, ker toženka živi v ..., tožnica pa je takrat živela v ..., toženka je zaposlena, tožnica pa je samozaposlena, in da je bila toženka v nasilnem partnerskem razmerju, zato pričakovanje pomoči od toženke ni bilo realno.

12. Tožnica je zatrjevala, da je do sklenitve pogodbe prišlo izključno iz razloga, ker se je toženka v zvezi z vprašanjem materinega bivanja v hiši tudi po očetovi smrti ob priliki „družinskega sestanka“ postavila na materino stran, toženka pa je pustila vtis, da soglaša z očetom, kar pa ne napolnjuje vsebine kavze na takšen način, kot je potrebo za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kjer mora biti v ospredju zagotovitev oskrbe. Tožnica je dala podrobne trditve o tem, kako se je oče obnašal v slutnji smrti, da je mati zaradi tega sklicala „družinski sestanek“, kako se je sestanek odvijal in kako je oče po tem sestanku ukrepal. Čeprav je šlo za sporna dejstva, ki so pomembna za razjasnitev obstoja kavze konkretne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se sodišče glede tega ni opredelilo in tudi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče E. E., ki bi dogodek potrdila.

13. Sodišče se ni opredelilo do trditev tožnice, da vodilo staršev pri sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju v resnici ni bilo dogovor o oskrbi staršev v primeru starostne obnemoglosti, temveč pravičniško urejanje premoženjskopravnih razmerij v družini ob izkrivljenem izhodišču matere in toženke, da je tožnica dedno odpravljena s prejemom materinega deleža na nepremičninah v H. in da zaradi tega toženki pripada vse ostalo premoženje staršev. To potrjujejo tudi kopije oglasov za prodajo nepremičnin v H., ki jih je v sodni spis vložila toženka in za katere je povedala, da si jih je vpogledala in sklenila, ker je šlo za dediščino njene matere. Stališče sodišča, da tožnica ni dokazala, da je bil glavni namen sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju ta, da se tožnici prepreči dedovanje, ne temelji na korektno izvedenem dokaznem postopku, v okviru katerega bi sodišče moralo izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem D. D. in E. E. 14. Toženka v svojem zaslišanju ni uspela pojasniti, kako naj bi se oskrba izvajala in ni vedela konkretizirati pričakovane oskrbe. Povedala je, da se o določenih vprašanjih ob sklenitvi pogodbe niso usklajevali, kot na primer glede morebitnega doplačila domske oskrbe, potrebne 24-urne pomoči, pogrebnih stroškov, kar nedvomno izpodbija resničnost kavze za pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Nenazadnje pogodba o dosmrtnem preživljanju vsebuje celo izrecno določilo v 9. točki, da je tožnica dedno že odpravljena, kar je dokaz miselnega toka ob pripravi in sklenitvi pogodbe – ta se očitno ni nanašal na zagotovitev oskrbe, pač pa na izigravanje tožnice pri dedovanju. Če bi izpodbijana pogodba imela resnično kavzo, takšno določilo ne bi bilo potrebno.

15. Dokazna ocena ni analitična – sintetična, temelji izključno na potrjevanju izpovedbe toženke in priče C. C., da naj bi izpovedovala verodostojno, izpovedbo tožnice in priče I. I. pa sodišče zavrže kot neverodostojno, hkrati pa ne upošteva, da je bila toženka v postopku večkrat postavljena na laž, zato ji sodišče ne bi smelo pokloniti verodostojnosti, enako pa velja za pričo C. C. Glede pogrebnih stroškov se tožnica najprej ni znala opredeliti, kakšne so bile njene obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, nato je zatrjevala, da je poravnala vse pogrebne stroške po očetu, kar se je izkazalo kot neresnično, nato pa je začela zatrjevati, da je poravnala tiste stroške, za katere je vedela, čeprav glede na listine v spisu toženka iz lastnih sredstev ni poravnala nobenega pogrebnega stroška po očetu, ker so bili vsi stroški poravnani iz prihrankov na očetovem transakcijskem računu. Toženka je trdila, da je kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju resnična, po drugi strani pa je priznala, da pogodbene stranke pred in ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju sploh niso imele konkretnega pogovora o vsebini obveznosti toženke. Zmotna je ugotovitev, da smrt pokojnega G. G. ni bila pričakovana v kratkem času po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in da toženka ni vedela za smrtonosno diagnozo. Sodišče bi moralo kritično obravnavati izpovedbe toženke in priče C. C. glede dvigov denarja iz zapustničinega transakcijskega računa. Čeravno se izpovedbi ujemata, ne pomeni, da sta resnični, saj za takšen namen dvigov, kot jih zatrjuje toženka, sploh ni bilo potrebno sredstev dvigovati pred smrtjo, ker bi toženka lahko uredila plačilo pogrebnih stroškov tudi po smrti zapustnice, s tem, da se je za grob zavezala skrbeti s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zato mati ni imela podlage, da ji v ta namen nudi denarna sredstva.

16. V zvezi z denarnimi sredstvi, ki jih je toženka dvignila iz transakcijskega računa zapustnice, je tožnica v tožbi zahtevala ugotovitev, da sodijo v zapuščino po zapustnici, pri čemer je tožnica ta zahtevek gradila na trditvah, da jih je toženka dvignila samovoljno. Toženka je tem trditvam nasprotovala z ugovorom, da je denarna sredstva dvignila po izrecni materini odredbi, tožnica pa je v zvezi s tem trdila, da mati ni bila sposobna dajati takšnih navodil. Izvedensko mnenje je pokazalo, da je bila mati sposobna oblikovati in dati takšno izjavo volje, kot jo zatrjuje toženka. Glede na takšno ugotovljeno stanje, je tožnica spremenila tožbo tako, da je zahtevala ugotovitev, da denarna sredstva, ki jih je na zgoraj opisan način prejela toženka, predstavljajo darilo. Sodišče prve stopnje spremembe tožbe ni dovolilo, ker bi se z obravnavanjem spremenjenega zahtevka postopek preveč zavlekel. Sodišče ob sprejemu tega sklepa ni pravilno uravnotežilo načelo ekonomičnosti z načelom pospešitve postopka in ni upoštevalo pravice tožnice do sodnega varstva, ki mora biti učinkovito. V konkretni zadevi odločanje o spremenjenem tožbenem zahtevku ne bi bistveno podaljšalo postopka, kot bi ga oziroma bo podaljšal nov postopek po novi tožbi. Trditve pravdnih strank o tem, kaj šteje za darila, ki sodijo v obračunsko vrednost zapuščine, so podane, dokazi o tem izvedeni. Potrebno bi bilo le še opraviti cenitev daril. 17. Toženka se tudi opredeljeno pritožuje zoper odločitev o stroških postopka.4 _**Povzetek pritožbenih navedb toženke**_

18. Toženka vlaga pritožbo zoper odločitev o stroških postopka. Navaja, da je sodišče zmotno obračunalo vrednost točke in sicer bi moralo sodišče prve stopnje priznati toženki za skupaj 375 odvetniških točk višje stroške, kar je 225,00 EUR in temu znesku prilagoditi še DDV.

_**Odločitev o pritožbah**_

19. Pritožba tožnice je delno utemeljena, pritožba toženke je v celoti utemeljena.

_**Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje**_

20. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da: - pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu poteka zapuščinski postopek D 000/2018 po zapustnici B. B., - sta pravdni stranki zakoniti dedinji po B. B., - je zapuščinsko sodišče s sklepom D 00/2018 z dne 4. 7. 2018 prekinilo zapuščinski postopek in tožnico napotilo na pravdo, da vloži tožbo zoper toženko na uveljavljanje ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena med zapustnico in njenim možem ter toženko 14. 9. 2012 SV 000/12, in na vrnitev 1/2 nepremičnin oziroma podrejeno, da gre za neodplačan pravni posel, ki nima učinka proti tožnici glede nepremičnin, ki so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in se nepremičnine v tem delu vrnejo v zapuščino po B. B., - je bil sklep zapuščinskega sodišča s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2139/2018 z dne 13. 2. 2019 glede denarnih sredstev spremenjen tako, da se tožnica napoti na pravdo, v kateri mora vložiti tožbo zoper toženko za ugotovitev, da denarna sredstva, ki jih je z bančnega računa zapustnice dvignila toženka, ne spadajo v zapuščino, - je bila med toženko in staršema pravdnih strank sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa SV 000/12 z dne 14. 9. 2012, s katero se je toženka zavezala, da bo izpolnjevala obveznosti iz pogodbe do očeta in matere, oče pa se je kot edini zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin zavezal, da v trenutku svoje smrti toženki izroči in prepusti nepremičnine, - iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja, da so nepremičnine skupno premoženje staršev pravdnih strank in da sta njuna deleža na tem premoženju enaka, - je imela B. B. na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju dosmrtno brezplačno služnostno pravico stanovanja v hiši, kjer sta s svojim možem živela že pred sklenitvijo pogodbe, in dosmrtno služnostno pravico rabo ostalih nepremičnin, - je imela zapustnica na podlagi 8. točke pogodbe o dosmrtnem preživljanju pravico zahtevati razvezo pogodbe, - se je po smrti očeta dne 12. 10. 2012 toženka vknjižila kot lastnica nepremičnin, - je imela B. B. po smrti svojega moža zagotovljeno brezplačno služnostno pravico stanovanja v vrstni hiši in rabo nepremičnin, - je zapustnica živela v hiši vse do svoje smrti, - pogodba o dosmrtnem preživljanju ne prikriva darilne pogodbe in da pogodba ni bila sklenjena z namenom, da se tožnico izigra pri dedovanju, - čeprav gre za skupno premoženje zakoncev, je bilo razpolaganje veljavno zato, ker pogodba o dosmrtnem preživljanju s strani zapustnice ni bila izpodbita in tudi, ker je bila sklenjena z vednostjo zapustnice, ki je bila pogodbena stranka, zato je bila pogodba odplačna, zahtevek pa je neutemeljen tudi iz razloga, ker ne pridejo v poštev določbe o prikrajšanju nujnega dednega deleža in vrnitvi daril, - je bil namen pogodbenih strank, da sklenejo (odplačno) pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter da sta preživljanca to pogodbo sklenila, ker sta želela, da zanju skrbi prav toženka kot preživljalka, ki je s svojimi družinskimi člani staršema pomagala pri vrsti opravil že pred podpisom pogodbe, kar dokazuje, da sta starša pravdnih strank potrebovala pomoč, in da so se obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju izvrševale, - se je toženka s pogodbo o dosmrtnem preživljanju zavezala nuditi preživljancema vso potrebno nego in oskrbo v bolezni in starostni onemoglosti, potrebne prevoze k zdravniku in po zdravila, po potrebi dostavo vse potrebne prehrane in pijače iz trgovine ter pripravo hrane, primerne starostnemu in bolezenskemu stanju vsakega od preživljancev, potrebno čiščenje njunih prostorov in potrebna gospodinjska opravila ter ogrevanje bivalnih prostorov, če preživljanca tega ne bosta več zmogla, po smrti preživljanca v korist preživljanke dosmrtno brezplačno služnostno pravico stanovanja, dosmrtno služnostno pravico rabe nepremičnine, s pravico do prostega sprejemanja obiskov na teh nepremičninah in prosto pobiranje sadja, pridelkov in plodov, po njuni smrti primeren pogreb in primerno ureditev in kasnejšo oskrbo groba, - ni pomembno glede očeta pravdnih strank, koliko časa ter v kakšnem obsegu in vsebini so se obveznosti toženke iz pogodbe izvrševale, ker je zapuščinski postopek po njem pravnomočno končan in v sklepu o dedovanju že ugotovljen obseg njegove zapuščine, - je tožnica za obstoj pogodbe o dosmrtnem preživljanju vedela že pred zaključkom zapuščinskega postopka po očetu in da bi morala morebitne zahtevke iz naslova dedovanja glede premoženja očeta uveljaviti do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po njem, - je bil trenutek smrti očeta pravdnih strank ob podpisu pogodbe o dosmrtnem preživljanju neznan in nepredvidljiv, - tudi v primeru, če je bil namen očeta pravdnih strank, da nepremičnine s pogodbo pridobi toženka, to ne pomeni nedopustnega nagiba za sklenitev pogodbe, zato so irelevantne navedbe tožnice o tem, da je oče ni maral, s tem, da so zato tudi kontradiktorne njene navedbe, da je oče za pomoč vedno klical le njo in ne toženke, - je toženka s svojimi družinskimi člani preživljancema nudila pomoč že pred podpisom pogodbe, - je toženka zapustnico odpeljala v bolnišnico ter da je dva vikenda pred njeno hospitalizacijo preživela pri toženki, - je mati obrezovala drevje s pomočjo toženkine družine, ki je materi pomagala tudi pri zlaganju drv in drugih opravilih, - je sin toženke C. C. v času od leta 2006 do 2010 večino tedna preživel pri starih starših, ker je v ... obiskoval srednjo šolo, in je pomagal starima staršema pri vseh fizičnih opravilih doma in v zidanici, pri odmetavanju snega, delih na vrtu, rezanju sadnega drevja, opravilih v vinogradu, košenju trave in pripravi drv za zimo, itd. - pri težjih delih pa je pomagala tudi toženka, - je toženka zapustnici nudila prevoze na pokopališče in tedensko po nakupih, - je toženka en mesec pripravljala hrano po operaciji mehurja zapustnice, - je III. tč. tožbe predstavlja zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve po prvem odstavku 190. člena Obligacijskega zakonika in da je tožnica poleg ugotovitvenega zahtevka, da denarna sredstva v višini 5.900,00 EUR sodijo v zapuščino, na katerega je bila napotena s sklepom zapuščinskega sodišča, uveljavila tudi dajatveni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, - je bila toženka za dvig gotovine na bančnem računu zapustnice pooblaščena od leta 2016, - se je zapustnica zavedala finančne stiske toženke, ker je bila takrat edina zaposlena v družini, zato je toženki v bolnišnici rekla, da naj za stroške njenega pogreba dvigne denar z njenega varčevalnega računa, - je imela zapustnica na svojem računu pripravljen denar za svoj pogreb in za stroške vzdrževanja groba in da je toženki naročila, da ta denar dvigne iz njenega računa, poleg tega pa ji je dala še navodila za svoj pogreb, - je bila toženka po pogodbi o dosmrtnem preživljanju dolžna zapustnici zagotoviti primeren pogreb in primerno ureditev in kasnejšo oskrbo groba, vendar v pogodbi ni določeno, da bi morala toženka iz lastnih sredstev kriti stroške pogreba in vzdrževanje groba - toženka edina skrbi za grob staršev in krije stroške, ki so povezani s tem, - je toženka plačala pogrebne stroške v višini 3.143,47 EUR, ostala denarna sredstva pa od smrti zapustnice troši za vzdrževanje groba, nakup rož in plačevanje položnic v zvezi s tem, zato denarna sredstva v višini 5.900,00 EUR ne sodijo v zapuščino.

_**Glede odločitve o zavrženju tožbe**_

21. Pritožba navaja, da izpodbija „sodbo in sklep“, vendar pritožba opredeljeno ne navaja razlogov, zaradi katerih izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje „v preostalem delu tožbo v 1. tč. zavrglo“.

22. Odločitev sodišča v tem delu je pravilna, zato je pritožbeno sodišče v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge iz obrazložitve sodbe in sklepa z dne 17. 8. 2021.5 _**Glede odločitve o spremembi tožbe**_

23. Sodišče prve stopnje v sklepu z dne 7. 10. 2021 pojasnjuje, da je sklep izdalo na podlagi pravočasnega predloga tožnice, da je ta „dopolnilni sklep“ izdalo na podlagi 325. člena ZPP v zvezi z 332. členom ZPP, da spremembe tožbe ni dovolilo, vendar o tem ni izdalo posebnega sklepa oziroma te odločitve ni vključilo izrek sodbe in sklepa z dne 17. 8. 2021, čeprav je v tej odločbi pojasnilo razloge, zaradi katerih ni dovolilo spremembo tožbe.

24. Tožnica zoper sklep z dne 7. 10. 2021 ni vložila pritožbe, je pa v pritožbi6 zoper sodbo in sklep z dne 17. 8. 2021 vsebinsko izpodbijala odločitev, s katero sodišča prve stopnje ni dovolilo spremembo tožbe. Glede na opisano procesno situacijo, je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo utemeljenost teh pritožbenih navedb, ker bi bilo v nasprotnem nedopustno poseženo v tožničino pravico do sodnega varstva.

25. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, zaradi katerih je zavrnilo predlog tožnice za spremembo tožbe. Če se povzamejo odločilni razlogi: tožnica je spremembo tožbe predlagala na zadnjem naroku, toženka je nasprotovala spremembi tožbe, zaradi spremembe tožbe bi se postopek nesorazmerno zavlekel, ker bi bilo treba ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine in prikrajšanje nujnega deleža.7 _**Glede opustitve izvedbe dokaza tožnice z zaslišanjem prič**_

26. Če sodišče ne izvede (pravočasno) substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do poštenega postopka in načelo enakosti se udejanja skozi načelno dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze. Vendar sodišče lahko v skladu s sodno prakso in teorijo zavrne izvedbo dokaza, če je dokaz po pravni presoji sodišča irelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ker je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, če je dokaz prepozen, pavšalen ali nesubstanciran ter če je nepotreben, ker je sporno dejstvo že dokazano. Vsaka zavrnitev dokaza pa mora biti skrbno obrazložena.

27. Sodišče prve stopnje je glede opustitve izvedbe dokaza z zaslišanjem prič, ki jih je predlagala tožnica, le navedlo, da je „ocenilo, da je z izvedenimi dokazi dejansko stanje dovolj razjasnjeno“.8 Sodna praksa in teorija9 menita, da takšno postopanje ni dopustno, ker sodišče ne sme zavrniti dokaza z argumentom, da se je prepričalo o nasprotnem oziroma da je dokaz nepotreben, ker je določeno dejstvo že dokazano. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena posega v pravico stranke do kontradiktornosti postopka in tudi v ustavno pravico stranke do enakega sodnega varstva (23. člen Ustave).

28. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je toženka uspela z dokazi, ki jih je predlagala, dokazati, da je bila sklenjena pravno veljavna pogodba o dosmrtnem preživljanju, bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi nasprotnemu dokaznemu predlogu tožnice, da se zaslišijo priče, ki jih je predlagala, s katerimi je dokazovala, da pogodba o dosmrtnem preživljanju prekriva darilno pogodbo oziroma da ta pogodba nima pravno veljavne kavze. Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje te dokazne predloge substancirala, na zadnjem naroku je opozorila na kršitev postopka na podlagi prvega odstavka 286.b člena ZPP, ker sodišče prve stopnje teh prič ni zaslišalo, v pritožbi pa je utemeljeno navedla, da sodišče prve stopnje v odločbi ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih je zavrnilo te njene dokazne predloge, zato je s tem sodišče poseglo v njeno pravico do pritožbe.10 11

29. V tem korenini temeljni razlog, zaradi katerega je treba odločbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker niso poznani razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazne predloge tožnice. Ne ve se, ali je sodišče prve stopnje (posamične) dokazne predloge ustrezno proučilo, ali jih je morda spregledalo, enako kot na primer, ko se v odločbi ni opredelilo do relevantnih trditev tožnice glede „družinskega sestanka“, ki ga je sklicala mati pravdnih strank, in ki naj bi po mnenju tožnice potrjeval njene trditve o neobstoju veljavne kavze za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Iz obrazložitve sodbe in sklepa tudi ne izhaja, da je sodišče zavrnilo dokazne predloge tožnice iz razloga, ker tudi če bi dokazi v celoti uspeli (to je če bi priče izpovedovale natančno tako, kot želi tožnica), ne bi mogli spremeniti končne dokazne ocene.12 _**Odločitev pritožbenega sodišča**_

30. Pritožba tožnice zoper sodbo13 in posledično pritožbi pravdnih strank zoper sklep o stroških postopka so utemeljene, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbama ugodilo ter sodbo in sklep v navedenem obsegu razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

31. Pritožba tožnice zoper sklep o zavrženju tožbe in glede odločitve o zavrnitvi predloga za spremembo tožbe ni utemeljena, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

_**Razlogi za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje**_

32. V dosedanji obrazložitvi so bili že navedeni razlogi, zaradi katerih pritožbeno sodišče kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Odločilni razlog je v tem, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala tožnica, dokazni predlogi pa niso bili „očitno“ neprimerni ali nedovoljeni ali prepozni. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi ni opredelilo do „družinskega sestanka“, kar pritožba utemeljeno izpostavlja kot relevantno dejstvo za presojo (ne)utemeljenosti tožbenih zahtevkov. Izvedba pritožbene obravnave bi bila tudi neekonomična, ker je sodišče prve stopnje že zaslišalo stranke in (nekatere) priče.14 _**Odločitev o stroških pritožbenega postopka**_

33. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 V nadaljevanju obrazložitve označene kot nepremičnine. 2 V nadaljevanju obrazložitve označena (tudi) kot pokojnica. 3 Glej 25. -27. tč. sodbe in sklepa z dne 17. 8. 2021 in 9. tč. sklepa z dne 7. 10. 2021. 4 Podrobneje glej pritožbo podnaslov „Glede pravdnih stroškov“ - strani tožbe niso označene, kakor tudi ne odstavki. 5 Glej 18. tč. te odločbe. 6 Ki je bila vložena 19. 10. 2021. 7 Podrobneje glej 25. tč. sodbe in sklepa z dne 17. 8. 2021 in 9. tč. sklepa z dne 7. 10. 2021. 8 Glej 5. tč. sodbe in sklepa. 9 Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, l. 2005, stran 56 in Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, l. 2005, stran 358. 10 Toženka je v pritožbi tudi opredeljeno navedla, katera dejstva bi se dokazovala z zaslišanjem konkretnih prič in hkrati je podala razloge, zaradi katerih je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. 11 Glej tudi Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, l. 2005, str. 307 in 325-328. 12 II Ips 554/99 – takšno postopanje je dopustno le v izjemnih primerih – npr. zaslišanje velikega števila prič, ki so bile prisotne pri istem dogodku in so bile nekatere že zaslišane ter so izpovedovale enako (Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, l. 2005, stran 57) ali če gre za posredne dokaze, pa so razlogi v odločbi tako razumni, da izključujejo arbitrarnost sodišča pri zavrnitvi dokaznega predloga (glej npr. Wierbicki proti Poljski sodba z dne 18. 6. 2002, št. 24541/94, VS RS II Ips 107/2014, itd.). 13 VS RS II Ips 433/2011 14 Pritožbeno sodišče še dodaja, da je razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve postopka.