Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM sklep I Ip 410/2012

ECLI:SI:VSMB:2012:I.IP.410.2012 Civilni oddelek

izvršilni naslov zakonske zamudne obresti ne ultra alterum tantum ustavna odločba
Višje sodišče v Mariboru
24. julij 2012

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo upnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je delno ustavilo izvršilni postopek glede izterjave zamudnih obresti od določenih zneskov za čas od 1. 1. 2002 dalje. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo veljavno zakonodajo in odločilo, da so zamudne obresti do 1. 1. 2002 dosegle oziroma presegle zneske glavnice, kar je upravičilo ustavitev postopka za nadaljnje obresti.
  • Teka zamudnih obresti po 1. 1. 2002Sodišče obravnava vprašanje, kako se obravnavajo zamudne obresti po 1. 1. 2002 in kako mora sodišče prve stopnje upoštevati spremembo materialnega prava.
  • Pravica do izterjave zamudnih obrestiObravnava se, kako izvršilno sodišče odloča o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti, ko pravnomočna sodba dolžniku nalaga plačilo zamudnih obresti.
  • Pravilna uporaba materialnega pravaSodišče presoja, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri ustavitvi izvršilnega postopka glede izterjave zamudnih obresti.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V zvezi s tekom zamudnih obresti po 1. 1. 2002 je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, zato mora spremembo materialnega prava sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti, če je možno že pri izdaji sklepa o izvršbi, to je pri dovolitvi izvršbe. O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba (v našem primeru sklep o izvršbi) dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti (odločba Ustavnega sodišča RS Up-227/05-19 z dne 24. 5. 2007).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je v točki I. izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik je dolžan sam nositi nastale mu stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej v točki I. izreka izvršilni postopek In 137/2002 delno ustavilo glede izterjave zamudnih obresti od zneskov 87.179,00 SIT, 102.074,00 SIT, 81.156,50 SIT, 191.490,00 SIT in 186.490,00 SIT, vse za čas od 1. 1. 2002 dalje in od izvršilnih stroškov 38.004,00 SIT (sedaj 158,59 EUR) v višini, ki presega ta znesek. Nadalje je v točki II. izreka izvršilni postopek delno ustavilo za 1.800,00 EUR, in sicer za zamudne obresti od že priznanih izvršilnih stroškov v višini 279,31 EUR in 567,30 EUR in za del zakonskih zamudnih obresti od glavnice v višini 953,39 EUR. Nazadnje je v točki III. izreka odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti 217,98 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.

2. Zoper odločitev pod točko I. izreka (glede delne ustavitve teka zakonskih zamudnih obresti od glavnice in izvršilnih stroškov) se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga njegovo razveljavitev. Bistveno kršitev postopka je sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je samovoljno poseglo v vsebino pravnomočnega sklepa o izvršbi Ig 99/00963 z dne 10. 9. 1999, ki je postal pravnomočen 25. 9. 1999. Le-ta je izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku in predstavlja pravnomočno odločbo. Na tej podlagi teče ta izvršilni postopek. V sklepu je določeno, da obresti od vtoževanih zneskov tečejo do plačila. Izvršilni naslov nikoli ni bil razveljavljen ali na kakršenkoli način spremenjena njegova višine, še posebno glede teka obresti. Pristojnost izvršilnega sodišča je zgolj izterjava zneska, ki je naveden v izvršilnem naslovu, izvršilno sodišče pa je odločilo o dolžnikovi obveznosti po izvršilnem naslovu v nasprotju s tem kar iz njega izhaja. Dolžnik je namreč po izvršilnem naslovu, to je sklepu o izvršbi, dolžan plačati glavnico z zamudnimi obrestmi, ki tečejo vse do plačila glavnice. Zgolj obstoj odločb Ustavnega sodišča ne pomeni, da so obresti same po sebi samodejno prenehale teči kot določa vsebina teh odločb. Na navedene določbe bi se lahko dolžnik eventualno skliceval v svojem ugovoru, ki ga nikoli ni vložil. Sodna praksa in pravna teorija zastopata stališče, da je teku obresti potrebno ugovarjati, če vlagatelj ugovora želi doseči, da obresti tečejo tako, kot to določata ustavni določbi U-I-300/04 in Up 699/05. Priglaša še pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršilni postopek glede izterjave zamudnih obresti od v točki 1. te obrazložitve navedenih zneskov za čas od 1. 1. 2002 dalje zaradi pravilne uporabe materialnega prava upoštevajoč pri tem odločbo Ustavnega sodišče RS št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006, s katero je bil razveljavljen 1060. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1. 1. 2002 uporablja 277. člen Zakona o Obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Za obligacijska razmerja nastala pred uveljavitvijo OZ je potrebno za čas po 1. 1. 2002 uporabljati določbo 376. člena OZ, po kateri obresti nehajo teči, ko vsota neplačanih in zapadlih obresti doseže glavnico (pravilo ne ultra alterum tantum). Po tem, ko je sodišče prve stopnje opravilo preračun zamudnih obresti od zneskov glavnice, je ugotovilo, da so obresti do 1. 1. 2002 pri vseh navedenih zneskih že dosegle oziroma presegle posamezne zneske glavnice (priloge od D5 do D9 – obračuni obresti) in zato izvršbo za plačilo zakonskih zamudnih obresti od navedenih zneskov glavnice ustavilo za čas po 1. 1. 2002. 5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter je pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva, na tej podlagi pa sprejelo pravilne materialnopravne zaključke. Slednje sprejema v celoti tudi sodišče druge stopnje. Le zaradi odgovora na pritožbene očitke sodišče druge stopnje navaja naslednje:

6. V zvezi s tekom zamudnih obresti po 1. 1. 2002 je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, zato mora spremembo materialnega prava sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti, če je možno že pri izdaji sklepa o izvršbi, to je pri dovolitvi izvršbe. O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba (v našem primeru sklep o izvršbi) dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti (odločba Ustavnega sodišča RS Up-227/05-19 z dne 24. 5. 2007).

7. V obravnavanem primeru predstavlja izvršilni naslov sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru Ig 99/00963 z dne 10. 9. 1999 (pravnomočen 25. 9. 1999), izdan v postopku izvršbe začete na podlagi verodostojne listine. Zato je podlaga tej izvršbi (ko gre le za spremembo izvršilnega sredstva – izvršbo na dolžnikove nepremičnine) pravnomočen in izvršljiv citiran sklep o izvršbi kot izvršilni naslov. Ker pa je bil izdan izvršilni naslov pred 1. 1. 2002, torej še v času, ko ni prišlo do spremembe zakonodaje v zvezi s tekom zamudnih obresti, je bilo sodišče prve stopnje v tem izvršilnem postopku (ki teče zaradi po upniku predlaganega novega izvršilnega sredstva) dolžno upoštevati od 1. 1. 2002 veljavno materialno pravo (po uradni dolžnosti), bodisi z izdajo posebnega sklepa oziroma najkasneje pri izdaji sklepa o poplačilu (208. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Dolžnik je tako dolžan plačati vse obresti, ki so se natekle do izdaje izvršilnega naslova in vse obresti, ki so se natekle do 1. 1. 2002, ker so natekle obresti do tega dne že dosegle oziroma presegle zneske izterjevanih glavnic. Ker o obrestih po 1. 1. 2002 še dejansko ni bilo pravnomočno odločeno (izvršba je bila dovoljena 10. 9. 1999), je bilo o višini te terjatve potrebno pravnomočno odločiti v nadaljevanju tega izvršilnega postopka, pri tem pa upoštevati vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.

8. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno obrazložilo svoje zaključke. Dne 1. 1. 2002 je stopil v veljavo OZ, ki v 376. členu določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih in ne plačanih obresti doseže glavnico, v 1060. členu pa, da se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Ker pa je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 razveljavilo 1060. člen OZ v delu zamudnih obresti izvirajočih iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1. 1. 2002, se zanje uporablja 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) le za zamudne obresti, ki so se natekle do 1. 1. 2002, za zamudne obresti po 1. 1. 2002 pa se uporabi OZ.

9. Ker je sodišče prve stopnje s preračunom zamudnih obresti od v izreku navedenih zneskov glavnice ugotovilo, da so zamudne obresti od posameznih zneskov glavnice že dosegle oziroma presegle zneske glavnice, je zato pravilno postopalo, ko je v tem obsegu za nadaljnje zakonske zamudne obresti, ki bi tekle po 1. 1. 2002 postopek ustavilo. Gre za pravilno uporabo materialnega prava, na katero mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, zato dolžnikov ugovor v navedeni smeri ni potreben.

10. Glede na navedeno, in ker upnik po sodišču prve stopnje ugotovljenega dejstva, da so obresti že dosegle oziroma presegle zneske posameznih glavnic do 1. 1. 2002 ne graja, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu glede teka zakonskih zamudnih obresti (točka I. izreka) potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

11. Upnik, ki s svojo pritožbo ni uspel, je dolžan nositi sam vse stroške, ki so mu v zvezi z vloženo pritožbo nastali (prvi odstavek 165. člena ZPP).

12. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia