Jedro

Nerazumljivo je, ali je sodišče prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka sklepa tožbi ugodilo glede nepremičnine parc. št. 1134, glede nepremičnine parc. št. 1125/14, ali pa morda glede obeh nepremičnin. Prav tako ni jasno, zakaj sodišče na enem mestu IV. točke izreka govori le o prvem ribniku, na drugem mestu istega dela izreka pa o ribnikih (v množini), ter na kateri nepremičnini (parc. št. 1134 ali parc. št. 1125/14) se prvi ribnik oziroma več ribnikov sploh nahaja.

Sodišče lahko ugotovi zadnje mirno posestno stanje in motilno dejanje le, kolikor je to sploh bilo zatrjevano, in le na nepremičninah, v zvezi s katerimi je bilo oboje zatrjevano.

Izrek

I.Pritožbi zoper sklep z dne 11. 7. 2023 se delno ugodi, sklep se v III., IV. in V. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.V ostalem se pritožba zoper sklep z dne 11. 7. 2023 zavrne in se sklep v nerazveljavljenem delu (II. točka izreka) potrdi.

III.Pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 27. 6. 2024 se ugodi, izpodbijani dopolnilni sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.V obravnavani pravdni zadevi sta tožnika zoper toženko dne 29. 3. 2021 vložila tožbo zaradi motenja posesti, saj naj bi toženka najprej dne 25. 2. 2021 in nato še dne 2. 8. 2021 ter dne 21. 8. 2021 motila njuno posest na nepremičninah, pri čemer sta tožnika zaradi novih motilnih dejanj dne 2. 8. 2021 in dne 21. 8. 2021 v vlogi z dne 1. 9. 2021 v zvezi z vlogo z dne 20. 9. 2021 podala spremembo tožbe.

K pritožbi zoper sklep z dne 11. 7. 2023

2.Z izpodbijanim sklepom z dne 11. 7. 2023 je sodišče prve stopnje:

(I.)Zavrglo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1."1. Tožnici A. A. se prepoveduje, da v prihodnje s kakršnimikoli dejanji posega v posest tožnikov B. B. in C. C., na nepremičnini parc. št. 1143/2 k. o. X (v nadaljevanju: parc. št. 1143/2), in na parc. 1125/14 k. o. X (v nadaljevanju: parc. št. 1125/14), na parc. št. 1131 k. o. X (v nadaljevanju: parc. št. 1131) in na parc. št. 1132 k. o. X (v nadaljevanju: parc. št. 1132), zlasti da po nepremičninah hodi peš ali vozi s kolesom ali z avtomobilom ali z drugimi prevoznimi sredstvi ali motornimi vozili, da se na teh nepremičninah zadržuje, da na teh nepremičninah ustavlja ali parkira avtomobil ali druga prevozna sredstva ali motorna vozila.

2.Toženka je dolžna tožnikoma v roku 8 dni povrniti stroške tega pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila."

(II.)Dovolilo spremembo tožbe.

(III.)Zavrnilo je tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1."1. Toženka je dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje na nepremičnini na vzhodnem delu parc. št. 1125/14, tako da:

-postavi nazaj dva lesena količka, med katerima je napeljana žičnata ograja, in ki stojita na zahodnem bregu ribnika parc. št. 1125/14, gledano z juga proti severu

-postavi nazaj podrto žičnato ograjo v dolžini 5 m, ki poteka na zahodnem bregu tretjega ribnika parc. št. 1125/14, gledano z juga proti severu

2.Toženki se prepoveduje, da v prihodnje s kakršnimikoli dejanji posega v posest tožnikov B. B. in C. C. na nepremičninah (i) na parc. št. 1143/2 in (ii) na vzhodnem delu parc. št. 1125/14 vzdolž meje med parc. št. 1125/14 s parc. št. 1143, 1131, 1128 in 1126 vse k. o. X (v nadaljevanju parc. št. 1143, 1131, 1128 in 1126), kjer poteka struga tekoče reke in kjer se nahajajo ribniki, (iii) na parc. št. 1131, zlasti da:

-po teh nepremičninah hodi peš ali vozi s kolesom ali z avtomobilom ali z drugimi prevoznimi sredstvi ali motornimi vozili,

-se na teh nepremičninah zadržuje,

-na teh nepremičninah ustavlja ali parkira avtomobil ali druga prevozna sredstva ali motorna vozila,

-pleza preko ograje, s katero so ograjeni ribniki na vzhodnem delu parc. št. 1125/14, odstranjuje to ograjo, posega v to ograjo ali poškoduje to ograjo ali preko ograje vstopa v ograjeno območje ribnikov na vzhodnem delu parc. št. 1125/14."

(IV.)Ugodilo tožbenemu zahtevku, ki se glasi:

"Toženki A. A. se prepoveduje, da v prihodnje s kakršnimikoli dejanji posega v posest tožnikov B. B. in C. C. na nepremičninah parc. 1134, kjer se nahaja prvi ribnik, in sicer znotraj ograje in na območju, ki ni gozd, zlasti da:

-po teh nepremičninah hodi peš ali vozi s kolesom ali z avtomobilom ali z drugimi prevoznimi sredstvi ali motornimi vozili,

-se na teh nepremičninah zadržuje,

-na teh nepremičninah ustavlja ali parkira avtomobil ali druga prevozna sredstva ali motorna vozila,

-pleza preko ograje, s katero so ograjeni ribniki na vzhodnem delu parc. št. 1125/14, odstranjuje to ograjo, posega v to ograjo ali poškoduje to ograjo ali preko ograje vstopa v ograjeno območje ribnikov na vzhodnem delu parc. št. 1125/14."

(V).Kar sta tožnika zahtevala več ali drugače, je zavrnilo.

3.Zoper II. in IV. točko izreka sklepa je toženka je vložila pravočasno pritožbo1. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Kot bistveno navaja, da je sodišče nepravilno, v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), dopustilo spremembo tožbe. Toženka je spremembi tožbe z dne 1. 9. 2021 izrecno nasprotovala. V spremembi tožbe sicer tožnika tožbenega zahtevka nista oblikovala, sprememba tožbe je bila tako nepopolna. Sodišče ne bi smelo dovoliti spremembe tožbe, potem ko je prvotno tožbo zavrglo. Izpodbijanega ugodilnega dela sklepa tudi ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče razloge s tem v zvezi podaja v točkah 42 in 43 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Kakšno naj bi bilo zadnje posestno stanje na parceli št. 1134, in čigava naj bi bila posest, ni razbrati. Prav tako ni razbrati, kakšno naj bi bilo motilno dejanje, in kdaj naj bi do njega prišlo ter s strani koga. Izpodbijani sklep v ugodilnem delu tudi nima ustrezne dokazne ocene. Posledično toženka posesti in motilnega ravnanja na parceli št. 1134 niti ni zatrjevala, še manj pa izkazala. Na tej parceli se ni zgodilo nobeno motilo dejanje. Sodišče ne more na pamet ugotavljati, kje konkretno (na kateri parceli) naj bi prišlo do motilnega ravnanja, ampak bi moralo opraviti ogled na kraju samem in angažirati izvedenca geodetske stroke, ki bi pokazal (vsaj) katastrske meje. Pred tem pa bi morala tožnika seveda podati konkretne trditve in dokaze o domnevni njuni posesti in o domnevnem motilnem ravnanju, česar pa vse do konca glavne obravnave nista podala.

4.Tožnika sta v spremembi tožbe z dne 1. 9. 2020 zatrjevala motilna dejanja toženke (na parc. št. 1125/14) dne 2. 8. 2021 ter dne 21. 8. 2021. V zvezi z zatrjevanim ravnanjem dne 2. 8. 2021, sta tožnika sama izpostavila, da naj bi se dogodek zgodil na mestu, kjer se začne prvi ribnik. Dovozna pot do prvega ribnika pa se nahaja na parc. št. 1143/2 in parc. št. 1125/14, in ne na parc. št. 1134. Toženka je v odgovoru na spremembo tožbe izrecno navedla, da so se dogodki dne 2. 8. 2021 ter dne 21. 8. 2021, ki so razvidni iz videoposnetkov, zgodili na parc. št. 1143/2 in parc. št. 1125/14. Navedb toženke, da so se dogodki dne 2. 8. 2021 ter dne 21. 8. 2021 zgodili na parc. št. 1143/2 in parc. št. 1125/14, tožnika nista izpodbijala. Toženka pa tudi ni nikoli priznala, da naj bi se katerikoli izmed dogodkov zgodil na nepremičnini parc. št. 1134, kot je navedlo sodišče v 43. točki obrazložitve sklepa. Ravno nasprotno, toženka je izrecno v vlogi z dne 28. 9. 2021 navedla številke nepremičnin, kjer so se odvili dogodki, razvidni iz videoposnetkov. V spremembi tožbe z dne 1. 9. 2021 tožnika novega tožbenega zahtevka nista oblikovala, niti nista spremenila svojih navedb, podanih v tožbi. Šele v svoji 1. pripravljalni vlogi z dne 20. 9. 2021 sta dodala prepovedni zahtevek glede prepovedi poseganja v posest na parc. št. 1143/2, na vzhodnem delu parc. št. 1125/14 vzdolž meje med parc. št. 1125/14 s parc. št. 1143, parc. št. 1131, parc. št. 1128 in parc. št. 1126, kjer poteka struga tekoče vode in kjer se nahajajo ribniki, ter na parc. št. 1131 in parc. št. 1134. Prav tako sta tožnika v 1. pripravljalni vlogi z dne 20. 9. 2021 predlagala, da sodišče toženki naloži vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja na vzhodnem delu parc. št. 1125/14, tako da postavi nazaj dva lesena količka in žičnato ograjo. Tožbeni zahtevek sta dopolnila tudi z zahtevo, da se toženki prepoveduje plezanje preko ograje, s katero so ograjeni ribniki na vzhodnem delu parc. št. 1125/14. Zahteva se torej nanaša le na parc. št. 1125/14, v ničemer pa na parc. št. 1134. Zato ni jasno niti obrazloženo, zakaj je sodišče v 43. točki obrazložitve sklepa navedlo, da sta dolžnika navajala, da je dne 21. 8. 2021 prišlo do motilnega ravnanja na nepremičnini parc. št. 1134, ter da naj bi toženka navedeno dejanje priznala.

5.Sodišče torej ni ustrezno obrazložilo, zakaj je ugodilo tožbenemu zahtevku na nepremičninah parc. št. 1134. Tožnika motenja na parc. št. 1134 nista zatrjevala niti izkazala. Takega sklepa pa ni moč preizkusiti, zato je treba izpodbijani sklep v IV. točki izreka razveljaviti. Noben dogodek se ni zgodil na parc. št. 1134, sodišče pa je ugoditev zahtevku za prepoved poseganja v posest na parc. št. 1134 utemeljevalo s prepovedjo plezanja preko ograje na vzhodnem delu parc. št. 1125/14. Ostaja neobrazloženo, zakaj je sodišče v IV. točki izreka toženki prepovedalo posegati v posest tožnikov na parc. št. 1134, saj tudi za to nepremičnino tožnika nista zatrjevala, kako naj bi toženka motila posest. Odločitev v IV. točki izreka je popolnoma v nasprotju z obrazložitvijo v 41. točki sklepa. V tej je sodišče navedlo, da je na vzhodnem delu parc. št. 1125/14 rečna struga in se tam nahajajo ribniki, vodno zemljišče tekočih voda, kar je naravno javno dobro.

6.4. Tožnika v zakonskem roku na pritožbo nista odgovorila.

7.5. Pritožba je delno utemeljena.

8.6. Izpodbijane odločitve o dovolitvi spremembe tožbe (II. točka izreka) toženka s pritožbo ne ovrže. V primeru, kakršen je obravnavani, če tožnik spremeni tožbo po tem, ko je bila tožba že vročena tožencu v odgovor, je za spremembo potrebna privolitev le-tega. Navedeno pa ne velja absolutno, saj sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se toženec temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča (prvi odstavek 185. člena ZPP).

9.7. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v obravnavani zadevi dovolitev spremembe tožbe smotrna. Tudi po presoji višjega sodišča je z vidika razmerja med strankama bolj smiselno, da se o vseh zatrjevanih motilnih dejanjih odloči v tem pravdnem postopku, kot pa da bi morala tožnika zaradi novih motilnih dejanj dne 2. 8. 2021 in dne 21. 8. 2021 vložiti novo tožbo v posebnem postopku. Utemeljenega razloga za nasprotno toženka v pritožbi ne navede. Niti okoliščina, da je sodišče prve stopnje prvotno tožbo zavrglo, niti okoliščina, da je toženka spremembi tožbe nasprotovala, glede na pojasnjeno sami zase za dovolitev spremembe tožbe nista oviri. Prav tako ni odločilno, da tožnika v vlogi z dne 1. 9. 2021 nista postavila zahtevka v zvezi z novimi motilnimi dejanji z dne 2. 8. 2021 in z dne 21. 8. 2021, saj sta navedeno pomanjkljivost odpravila z vlogo z dne 20. 9. 2021. V delu, ki se nanaša na dopuščeno spremembo tožbe, tako višje sodišče pritožbi ni sledilo.

10.8. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na izpodbijano odločitev o delni ugoditvi tožbenemu zahtevku v izrecno izpodbijani IV. točki izreka. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je moralo višje sodišče poleg tega poseči tudi v odločitvi v III. in V. točki izreka, zoper kateri sicer pritožba ni bila vložena.

11.9. Sodišče prve stopnje je v splošnem, uvodnem delu IV. točke izreka, ugodilo prepovednemu zahtevku za toženkino poseganje v posest tožnikov na nepremičnini parc. št. 1134, kjer se nahaja prvi ribnik, in sicer znotraj ograje, ki ni gozd, zlasti tako, da: – po teh nepremičninah hodi peš ali vozi s kolesom ali z avtomobilom ali z drugimi prevoznimi sredstvi ali motornimi vozili, – se na teh nepremičninah zadržuje, – na teh nepremičninah ustavlja ali parkira avtomobil ali druga prevozna sredstva ali motorna vozila, in – pleza preko ograje, s katero so ograjeni ribniki na vzhodnem delu parc. št. 1125/14, odstranjuje to ograjo, posega v to ograjo ali poškoduje to ograjo ali preko ograje vstopa v ograjeno območje ribnikov na vzhodnem delu parc. št. 1125/14. Gre za nejasen izrek. Iz drugega odstavka IV. točke izreka, v katerem je generalna prepoved motenja, namreč izhaja, da se prepoved bodočega motenja nanaša (le) na nepremičnino parc. št. 1134

, kjer se nahaja prvi ribnik. Iz zadnje alineje tretjega odstavka IV. točke izreka, v katerem so primeroma našteta (konkretizirana) posamezna motilna dejanja, ki so bila toženki prepovedana v splošnem prepovednem delu, pa izhaja, da se prepoved bodočega motenja nanaša na oziroma (tudi) na nepremičnino parc. št. 1125/14, kjer se nahajajo ribniki (torej več njih, ne le prvi ribnik).

10.Nerazumljivo je tako, ali je sodišče prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka sklepa tožbi ugodilo glede nepremičnine parc. št. 1134, glede nepremičnine parc. št. 1125/14, ali pa morda glede obeh nepremičnin. Prav tako ni jasno, zakaj sodišče na enem mestu IV. točke izreka govori le o prvem ribniku, na drugem mestu istega dela izreka pa o ribnikih (v množini), ter na kateri nepremičnini (parc. št. 1134 ali parc. št. 1125/14) se prvi ribnik oziroma več ribnikov sploh nahaja.

11.Še toliko bolj nerazumljiva je IV. točka izreka v povezavi s III. in V. točko izreka sklepa. V III. točki izreka je sodišče prve stopnje v 2. podtočki zavrnilo tožbeni zahtevek za prepoved toženki, da v prihodnje s kakršnimikoli dejanji posega v posest tožnikov na nepremičninah (i) na parc. št. 1143/2 in (ii) na vzhodnem delu parc. št. 1125/14 vzdolž meje med parc. 1125/14 s parc. št. 1143, 1131, 1128 in 1126, kjer poteka struga tekoče reke in kjer se nahajajo ribniki, (iii) na parc. št. 1131, zlasti da: - po teh nepremičninah hodi peš ali vozi s kolesom ali z avtomobilom ali z drugimi prevoznimi sredstvi ali motornimi vozili, - se na teh nepremičninah zadržuje, - na teh nepremičninah ustavlja ali parkira avtomobil ali druga prevozna sredstva ali motorna vozila, - pleza preko ograje, s katero so ograjeni ribniki na vzhodnem delu parc. št. 1125/14, odstranjuje to ograjo, posega v to ograjo ali poškoduje to ograjo ali preko ograje vstopa v ograjeno območje ribnikov na vzhodnem delu parc. 1125/14. Motilni dejanji, navedeni v zadnji alineji 2. podtočke III. točke izreka in v zadnji alineji IV. točke izreka, sta torej enaki, pri čemer je sodišče prve stopnje glede tega v III. točki izreka tožbeni zahtevek zavrnilo, v IV. točki izreka pa je tožbenemu zahtevku ugodilo. Tudi v uvodnem delu podtočke 2 (ii) zavrnilne III. točke izreka je naveden vzhodni del parc. št. 1125/14, vzdolž meje med parc. št. 1143, 1131, 1128 in 1126, kjer poteka struga tekoče reke in kjer se nahajajo ribniki (torej več njih). Končno je sodišče prve stopnje v V. točki izreka sodišče prve stopnje zavrnilo, kar sta tožnika zahtevala več ali drugače.

12.Več nejasnosti in neskladij je sicer tudi v razlogih izpodbijanega sklepa. V 41. točki obrazložitve sodišče prve stopnje zapiše, da je na vzhodnem delu parc. št. 1125/14, vzdolž meje s parc. št. 1126, parc. št. 1128, parc. št. 1131 in parc. št. 1143, kjer poteka rečna struga in se nahajajo ribniki, vodno zemljišče tekočih voda, ki obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. S tem v zvezi sodišče ugotovi, da je vodno zemljišče naravno javno dobro (prvi odstavek 15. člena Zakona o vodah – ZV-1), kjer posest ni mogoča. V nadaljnjih 42. in 43. točki obrazložitve pa sodišče nato navede, da stranki uveljavljata sodno varstvo na nepremičnini parc. št. 1134, kjer se nahaja prvi ribnik, za katero pa ni izkazano, da gre za (grajeno) javno dobro.

13.Glede na vse navedeno iz III., IV. in V. točke izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja jasno in nedvoumno, kakšna odločitev je bila dejansko sprejeta, to je, v katerem delu (glede katerih motilnih dejanj in nepremičnin) je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno in v katerem delu je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Podana je absolutno bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izrecno toženka sicer izpodbija le zanjo neugodno odločitev v IV. točki izreka, kljub temu pa je moralo višje sodišče poseči tudi III. in V. točko izreka sklepa. Če iz izreka sploh ni jasno, kaj je sodišče v zadevi odločilo, namreč sodna odločba niti ne more postati pravnomočna.

14.Višje sodišče je zato pritožbi zoper sklep z dne 11. 7. 2023 delno ugodilo, sklep v III., IV. in V. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

15.Ker je višje sodišče pritožbi (med drugim) zoper izpodbijano IV. točko izreka ugodilo že zaradi ugotovljene bistvene kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, se mu do ostalih pritožbenih navedb ni bilo treba opredeljevati. Vendarle pa na tem mestu pritrjuje pritožbi tudi v tistem delu, ko ta opozarja na vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank (7. člen in 212. člen ZPP). Povedano konkretno za ta primer, sodišče lahko ugotovi zadnje mirno posestno stanje in motilno dejanje le, kolikor je to sploh bilo zatrjevano, in le na nepremičninah, v zvezi s katerimi je bilo oboje zatrjevano. Zato so za pravilno odločitev o ugovoru pravno pomembne tudi navedbe toženke, da na nepremičnini parc. št. 1134 ni prišlo do nobenega motilnega dogodka oziroma da tožnika nista podala niti nobenih trditev v tej smeri.

16.V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva zgoraj obrazloženo in sprejme konsistentno ter jasno odločitev. Ob tem naj bo sodišče posebej pozorno, za katere nepremičnine, ki jih imata v posesti, sta tožnika sploh zatrjevala, da naj bi na njih prišlo do motilnih dejanj. Po potrebi naj sodišče s tem v zvezi tožnika v okviru materialno procesnega vodstva pozove k razjasnitvi njune trditvene (in dokazne) podlage.

17.V ostalem je višje sodišče pritožbo zoper sklep z dne 11. 7. 2023 zavrnilo in sklep v nerazveljavljenem delu (II. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), saj ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

K pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 27. 6. 2024

18.Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom z dne 27. 6. 2024 je sodišče prve stopnje sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 479/2021 z dne 11. 7. 2023 dopolnilo tako, da se izreku dodata VI. in VII. točka, ki se glasita:

19."VI. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni prvo in drugo tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 985,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku parcijskega roka do plačila.

20.VII. Prvo in drugo tožeča stranka sta dolžni v roku 8 dni od prejema tega sklepa nerazdelno plačati pravdne stroške tožene stranke v znesku 276,61 EUR na podlagi odločbe Bpp 2263/2021 z dne 11. 8. 2021 v korist proračuna Republike Slovenije, na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani SI56 0110 0637 0421 877, sklic 00800370226321, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila."

21.19. Toženka je zoper dopolnilni sklep vložila pravočasno pritožbo. Predlaga razveljavitev sklepa in naložitev vseh stroškov tega postopka v plačilo tožnikoma. Odločitev o stroških postopka izpodbija po temelju in po višini.

22.20. Tožnika v zakonskem roku na pritožbo nista odgovorila.

23.21. Pritožba je utemeljena.

24.22. Izpodbijani dopolnilni sklep z dne 27. 6. 2024 se nanaša na stroške predmetnega pravdnega postopka zaradi motenja posesti, v katerem je bila odločitev o glavni stvari sprejeta s sklepom z dne 11. 7. 2023. Kot je razvidno iz zgornje obrazložitve, je višje sodišče na podlagi pritožbe toženke sklep z dne 11. 7. 2023 v III., IV. in V. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, kar pomeni, da o glavni stvari še ni bilo v celoti pravnomočno odločeno.

25.23. Tako še ni znan končni uspeh pravdnih strank v predmetnem postopku (prim. 154. člen ZPP), to pa pomeni, da je treba že iz tega razloga ugoditi tudi pritožbi zoper izpodbijani dopolnilni sklep z dne 27. 6. 2024, le-tega razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pravdnega postopka je namreč odvisna od odločitve o glavni stvari. Ker je višje sodišče pritožbi zoper dopolnilni sklep ugodilo že iz navedenega razloga, se do ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

26.24. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Dne 23. 8. 2023 sta bili vloženi dve vlogi, eno je toženka vložila po pooblaščenem odvetniku, eno pa sama osebno. Višje sodišče je obe pisanji obravnavalo kot enotno, pravočasno pritožbo.

2V obravnavani zadevi je v vlogi z dne 1. 9. 2021 v zvezi z vlogo z dne 20. 9. 2021 šlo za spremembo tožbe iz razloga, ker sta tožnika uveljavljala dodatni zahtevek poleg že obstoječega - 184. člen ZPP.