Jedro

Po prepričanju sodišča druge stopnje je upnik sklenil dogovor o obročnem plačilu dolga samo zato, ker je verjel prvotnemu dolžniku, da res ni bil zmožen izpolniti obveznosti. Če bi upnik menil drugače, ne bi pristal na dogovor o obročnem plačilu dolga.

Pravno nepomembno je ali je kot stranka dogovora formalno sodeloval tudi dolžnikov delodajalec (oziroma njegov zakoniti zastopnik) – sedanji dolžnik, kajti gre za isto fizično osebo. Dogovor upnika o obročnem plačilu dolga zaradi neizplačila plač delodajalca - sedanjega dolžnika prvotnemu dolžniku pa pomeni, da delodajalec brez svoje krivde ni mogel odtegniti zapadlih zneskov in jih izplačati upniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka tako, da se ta glasi: ″Ugovoru dolžnika se ugodi, sklep o izvršbi z dne 16. 5. 2022 se razveljavi in se zavrne predlog za izvršbo.‶

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Izvršbo je delno ustavilo za plačili dne 24. 6. 2022 v znesku 200,00 EUR in dne 18. 7. 2022 v znesku 200,00 EUR (II. točka izreka). Ugotovilo je kot nesporno, da je dovolilo prvotno izvršbo zoper dolžnika A. A. in poslalo sklep o izvršbi I 33/2020 v realizacijo dolžnikovemu dolžniku. Dolžnikov delodajalec je sklep o izvršbi prejel v realizacijo 21. 3. 2020, vendar ga ni realiziral. Upniku in sodišču (ki ga je 29. 10., 3. 11. 2021, 23. 2. in 29. 3. 2022 pozivalo na odgovor zakaj sklepa ni realiziral in ali obstajajo kakšne ovire) ni sporočil razlogov za nerealizacijo. Nesporno je tudi, da je prvotni dolžnik A. A. zakoniti zastopnik dolžnika v konkretnem postopku. Dolžnik je navajal le, da je prvotni dolžnik obvestil upnika, da zaradi slabe finančne situacije v družbi in kasneje ker nima odprtega transakcijskega računa nima izplačila plače. Dolžnik je predlagal zaslišanje A. A., zakonitega zastopnika upnika in pri njem zaposlenih oseb, vendar predlagane osebe ne bi mogle potrditi navedb, ki jih dolžnik ni izpostavil, ampak le okoliščino dolžnika, da je z upnikom komuniciral A. A., v predhodnem postopku dolžnik, kar je nesporno in sta se upnik ter v predhodnem postopku dolžnik A. A. dogovarjala o poplačilu. Morebitni dogovor upnika in predhodnega dolžnika ne odvezuje dolžnika, ki je bil v predhodnem postopku delodajalec, dolžnosti obveščati upnika in sodišče v kolikšnem obsegu je nemogoča realizacija sklepa o izvršbi. Pavšalne in s priloženimi dokazi nepodprte navedbe o slabem finančnem položaju dolžnika, delodajalca, o nemožnosti realizacije sklepa ne zadoščajo standardu obrazloženosti ugovora.

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je prvotni dolžnik in hkrati zakoniti zastopnik nesporno stopil v stik z upnikom in se ustrezno predstavil ter dogovoril o razlogih za neplačilo, za nemožnost trganja od plače in se dogovoril o obročnem plačilu, vendar upnik za potrebe tega spora to sedaj zanika, zato je potrebno ugotoviti, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno in bi sodišče moralo izvesti predlagane dokaze z zaslišanjem predvsem zaposlenih pri upniku, ki bi morali pojasniti kdaj in kdo jih je klical, kaj jim je razložil in kaj so se dogovorili o načinu plačila. Prvotni dolžnik (hkrati zakoniti zastopnik in dolžnik) je v razlogih zakaj ni bilo nakazil ter kaj so ovire obvestil upnika in jih sodišče v sklepu celo povzema (brez nakazila plač, odsotnost TRR, nelikvidnost družbe itd.). Res pa je, da o tem ni obvestil sodišča, ker je bil mnenja, da je z obvestilom upnika izpolnil svojo dolžnost tako do upnika kot posledično do sodišča. Teh razlogov sodišču v konkretnem primeru ni dolžan dokazovati, saj je predmet in bistvo spora to, ali je bil upnik obveščen o nezmožnosti plačila ali ne in ker je bil ali je bilo res dogovorjeno obročno plačilo.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da se zaveda, da je prvotni dolžnik in zakoniti zastopnik dolžnikovega dolžnika delodajalca ista fizična oseba, vendar se razlikuje vloga prvotnega dolžnika in dolžnikovega dolžnika v izvršilnem postopku. Listinski dokazi kopije SMS sporočil upnika o zapadlih obrokih v skladu z dogovorom o obročnem odplačilu dolga, ki ga je z upnikom sklenil prvotni dolžnik, ne dokazujejo, da je dolžnik v vlogi dolžnikovega dolžnika delodajalca obvestil upnika o razlogih za neizvrševanje sklepa o izvršbi, vendar zgolj dokazujejo, da je imel upnik s prvotnim dolžnikom sklenjen dogovor o obročnem odplačevanju dolga, kar ne vpliva na pravilnost odločitve o nadaljevanju izvršbe na delodajalca prvotnega dolžnika in njegovo odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov v skladu s 134. členom ZIZ. Ne glede na prepletenost položaj prvotnega dolžnika in sedaj zakonitega zastopnika delodajalca bi moral dolžnik obvestiti tako upnika kot sodišče o razlogih zakaj realizacija sklepa ni mogoča. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je z upnikom komuniciral prvotni dolžnik A. A. in da sta se dogovarjala o poplačilu (14. točka obrazložitve sklepa). Vendar se nista zgolj dogovarjala, pač pa sta se dogovorila o obročnem plačilu, kajti upnik je v odgovoru na ugovor navedel, da prvotni dolžnik A. A. ni spoštoval sklenjenega dogovora o poplačilu dolga (7. točka obrazložitve sklepa). Tudi v odgovoru na pritožbo upnik navaja, da je imel (s prvotnim dolžnikom) sklenjen dogovor o obročnem odplačevanju dolga. Nenazadnje iz listinskih dokazov izpiskov telefonskih sporočil izhaja, da je upnik pozival prvotnega dolžnika, da se drži dogovora in da mu 31. 3. 2022 poteče rok za plačilo dogovorjenega zneska 50,00 EUR za zapadle obveznosti ter da naj se drži dogovora in poravna obveznosti v roku. Izterjevana terjatev v zadevi znaša 5.051,20 EUR s pripadki. Zato med strankama ni sporno, da je upnik sklenil dogovor o obročnem plačilu dolga.

6. Po prepričanju sodišča druge stopnje je upnik sklenil dogovor o obročnem plačilu dolga samo zato, ker je verjel prvotnemu dolžniku, da res ni bil zmožen izpolniti obveznosti. Če bi upnik menil drugače, ne bi pristal na dogovor o obročnem plačilu dolga. Dolžnik v pritožbi utemeljeno navaja, da celo sodišče prve stopnje v sklepu povzema razloge za nemožnost izpolnitve obveznosti: ni imel nakazila plač, banka mu je zaprla TRR, družba – delodajalec ni bila likvidna (12. točka obrazložitve sklepa). Upnik tega tudi ni zanikal. Pravno nepomembno je ali je kot stranka dogovora formalno sodeloval tudi dolžnikov delodajalec (oziroma njegov zakoniti zastopnik) – sedanji dolžnik, kajti gre za isto fizično osebo. Dogovor upnika o obročnem plačilu dolga zaradi neizplačila plač delodajalca - sedanjega dolžnika prvotnemu dolžniku pa pomeni, da delodajalec brez svoje krivde ni mogel odtegniti zapadlih zneskov in jih izplačati upniku. To je utemeljen ugovor v skladu s prvim odstavkom 134. člena ZIZ, ki določa, da lahko upnik predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.

7. Zgolj opustitev obvestila sodišču o eventualnih ovirah za izvršbo, kar je kot odločilno za zavrnitev ugovora po materialnem pravu štelo sodišče prve stopnje, nima za posledico odgovornost delodajalca po prvem odstavku 134. člena ZIZ. Odgovornost delodajalca po citiranem določilu je namreč predpisana le za primere, ko bi delodajalec lahko odtegnil zarubljene zneske plače in jih prenesel na upnikov račun, pa jih ni, ne pa za primere, ko je opustil zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvršbo. V slednjem primeru je namreč predpisana le odškodninska odgovornost (4. odstavek 134. člena ZIZ)1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani del sklepa (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Sklepi VSL II Cpg 905/2003, II Cpg 866/2003, II Cpg 96/2001, II Cpg 164/2001, III Ip 975/2018, I Ip 1503/2020, I Ip 1085/2021, II Ip 87/2022.