Jedro

Predmetni spor je spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena ZPP), postopek pa se je začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 40. člena ZIZ). Zakon torej ne terja in ne predvideva, da bi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine moral vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti. Zato je treba dati strankam v sporih majhne vrednosti, ki so specifične narave, možnost, da po ugovoru proti izdanem sklepu o izvršbi, vsaka od njih še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovarja še na navedbe nasprotne stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Škofji Loki, opr. št. I 2006/..., z dne 9. 10. 2006, razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da zahtevek tožeče stranke ni sklepčen. Odmerilo je tudi stroške pravdnega postopka.

Zoper sodbo se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zato nepravilno uporabljenega materialnega prava pritožila tožeča stranka. Trdi, da je vsa materialnopravna upravičenja za izterjavo svojih stroškov navedla v pripravljalni vlogi s 15. 2. 2008, ki je sodišče ni hotelo upoštevati. S tem je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in nepravilno uporabilo materialno pravo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Nadalje trdi, da je vsa pravno relevantna dejstva navedla v vlogi s 15. 2. 2008. To vlogo je vložila zato, ker predloga za izvršbo ni mogoče šteti za tožbo, saj ne vsebuje vseh elementov tožbe. V skladu s 108. členom ZPP pa bi moralo sodišče tožečo stranko opozoriti, da vloga ne vsebuje vseh elementov za odločanje in da mora tožeča stranka vlogo dopolniti. Sodišče pa je v dopisu s 26. 1. 2007 tožečo stranko le pozvalo, naj odgovori na navedbe tožene stranke, kar je tožeča stranka tudi storila, ni pa je hkrati pozvalo, da dopolni predlog za izvršbo tako, da bo vseboval vse elemente tožbe, da se bo tožba nato lahko obravnavala. Glede na to sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Predmetni spor je spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), postopek pa se je začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, da se izvršba lahko opravi (prvi odstavek 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Zakon torej ne terja in ne predvideva, da bi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine moral vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti. Zato je treba dati strankam v teh sporih majhne vrednosti, ki so specifične narave, možnost, da po ugovoru proti izdanem sklepu o izvršbi, vsaka od njih še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovarja še na navedbe nasprotne stranke. S tem ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki poslalo dopis, da lahko v roku osmih dni po prejemu vloge (drugopisa ugovora) odgovori na navedbe v njej na podlagi drugega odstavka 452. člena ZPP, pa tožeči stranki ni poslalo ustreznega poziva. V 451. členu ZPP določeno, da mora tožeča stranka v sporih majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi (tožena stranka pa v odgovoru na tožbo). Sodišče prve stopnje pa tožeče stranke ni pozvalo, tako kot pravilno opozarja pritožba, da predlog za izvršbo tako dopolni. Zaradi napačnega poziva pa v nadaljevanju tudi ni upoštevalo vloge tožeče stranke s 15. 2. 2008. S tem pa je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. To pa pomeni kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi tega je treba pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje, naj v ponovljenem postopku navedeno kršitev odpravi in o zadevi ponovno odloči. Ker je odločitev o stroških izvršilnega in pravdnega postopka odvisna od uspeha strank v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP), je sodišče druge stopnje posledično razveljavilo tudi odločitev glede stroškov, na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pa odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke pridržalo za končno odločitev.