Jedro

Z vidika priznanja oziroma odmere stroškov, je odločilen čas odločanja toženke, saj takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov nasprotni stranki. Okoliščini, kdaj je odvetnik priglasil stroške pristojni službi za brezplačno pravno pomoč in kdaj je opravil odvetniške storitve, za odmero stroškov nista relevantni. To pomeni, da bi morala toženka pri odločanju uporabiti peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je veljal v času odločanja o priglašenih stroških, torej po novi ureditvi, po kateri odvetniku, ki izvaja storitve BPP, pripada celotni znesek, izračunan po OT, brez zmanjšanja za polovico.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 639/2022 z dne 25. 7. 2023 se odpravi in se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Kopru v ponoven postopek.

II.Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

O izpodbijanem sklepu

1.Toženka je na podlagi šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) z izpodbijanim sklepom tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v višini 3.553,23 EUR (I. točka izreka), v presežku pa je tožnikov predlog zavrnila (II. točka izreka) ter odločila, da se priznani znesek stroškov izplača iz proračunskih sredstev sodišča in nakaže na TRR odvetniške družbe v 30 dneh po prejemu računa (III. točka izreka).

2.V obrazložitvi je navedla, da je bil tožnik z odločbo toženke opr. št. Bpp 639/2022 z dne 26. 9. 2022 določen za izvajanje pravne pomoči upravičencu v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v postopku Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I Kpr 42849/2022 ter v morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku. Toženka je po stroškovniku priglašene storitve, opravljene do dne 26. 4. 2023 obračunala po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), veljavni v času, ko je tožnik storitve opravil. Za opravljeno delo in pripadajoče stroške, nastale po tem datumu, pa je tožnica stroške obračunala po Zakonu o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), ki je stopil v veljavo dne 26. 10. 2022, v celoti pa se je začel uporabljati 26. 4. 2023, in s katerim je postalo izenačeno plačilo odvetnika, ki izvaja storitve BPP, s plačilom odvetnika, ki deluje na trgu. Odmerjeno nagrado je toženka specificirala v preglednici. V zvezi s predlogom tožeče stranke, da se nagrada v celoti odmeri po novem zakonu, je toženka odločila, da je tožnik storitve opravil v času od septembra 2022 do 23. 5. 2023, torej večji del v času veljavnosti starega zakona. Toženka je pojasnila, da je v prehodnih določbah novele ZOdv-G je določeno, da se spremenjeni peti odstavek 17. člena ZBPP začne uporabljati šest mesecev od uveljavitve zakona. Ker novela izrecno ne ureja vprašanja glede uporabe prej veljavnega petega odstavka 17. člena ZBPP, je treba po mnenju toženke, pri odmeri nagrade za opravljene storitve upoštevati zakon, veljaven v času, ko so bile storitve opravljene, ker bi v nasprotnem primeru toženka posegla v prepoved retroaktivnosti. Toženka je navedla, da se je upravičenec lahko zanesel in predvidel stroške, ki bi jih v primeru obsodbe moral nositi. Meni, da tožnikovo stališče ruši koncept pravne varnosti. Nenazadnje so stroški kazenskega postopka, vključno z nagrado in potrebnimi izdatki za (tudi po odločbi BPP) postavljenega zagovornika tudi predmet pogajanj o priznanju krivde.

Tožnikove navedbe

3.Tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v izpodbijanem delu odpravi in vrne zadevo toženki v ponoven postopek.

4.Navaja, da je po opravljenih storitvah po napotnici opr. št. Bpp 639/2022 z dne 26. 9. 2022 to vrnil toženki ter dne 24. 5. 2023 podal zahtevek za priznanje nagrade in stroškov. Toženka mu je odvetniške storitve, opravljene do 26. 4. 2023, napačno obračunala po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), ki je bila v veljavi pred spremembo ZOdv, ki se je začela uporabljati 26. 4. 2023. Toženka je po tožnikovem mnenju spregledala, da se storitev plača po tarifi, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, kar pomeni, da bi morala toženka celotne priglašene stroške pomnožiti z vrednostjo točke v času plačila, ki je oz. bo po datumu 26. 4. 2023. Tudi iz navodil Ministrstva za pravosodje glede uporabe ZOdv-G izhaja, da je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odločilno, kdaj odvetnik na sodišče priglasi stroške. Če vloži stroškovnik po 26. 4. 2023, mora sodišče pri odmeri stroškov odločati po ZOdv-G in bo odvetnik za opravljene storitve, ki jih bo priglasil v stroškovniku, upravičen do plačila v celotnem znesku po OT. Bistven je čas odločanja sodišča, saj takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov. V zvezi s tem se tožnik sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cpg 85/2020 z dne 11. 3. 2020, v zadevi II Cp 1793/2019 z dne 23. 12. 2019 ter sklep Višjega sodišča v Mariboru v zadevi I Cp 1065/2019 z dne 3. 12. 2019.

Navedbe toženke

5.Toženka na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

6.Sodišče je po ugotovitvi, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe ni sporno, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.

7.Tožba je utemeljena.

8.Med strankama ni sporno, da je tožnik del storitev po napotnici Bpp 639/2022 z dne 26. 9. 2022 opravil pred datumom 26. 4. 2023 in da je stroškovnik za te storitve toženki predložil dne 24. 5. 2023.

9.Tožnik utemeljeno izpodbija odločitev toženke, ki je obračunala storitve, opravljene pred 26. 4. 2023, upoštevajoč prej veljavni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je določala, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Upravni organ mora namreč v skladu z načelom zakonitosti iz 6. člena Zakona o upravnem postopku uporabiti zakon, ki velja v času odločanja o pravici oziroma obveznosti, če posamezen zakon ne določa posebnih pravil o njegovi uporabi. V obravnavani zadevi, zakonodajalec te izjeme ni določil. Določba petega odstavka 17. člena ZOdv je bila z novelo ZOdv-G, ki je stopila v veljavo 26. 4. 2023, spremenjena. ZOdv-G je v prehodnih določbah, v 3. členu, določil, da se spremenjeni peti odstavek 17. člena zakona ZBPP začne uporabljati šest mesecev od uveljavitve ZOdv-G in da se do začetka uporabe določbe iz prejšnjega odstavka uporablja peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16 in 36/19). ZOdv-G je stopil v veljavo 26. 10. 2022. Z vidika priznanja oziroma odmere stroškov, je tako odločilen čas odločanja toženke, saj takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov nasprotni stranki. Okoliščini, kdaj je odvetnik priglasil stroške pristojni službi za brezplačno pravno pomoč in kdaj je opravil odvetniške storitve, za odmero stroškov nista relevantni.

10.To pa pomeni, da bi morala toženka pri odločanju uporabiti peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je veljal v času odločanja o priglašenih stroških, torej po novi ureditvi, po kateri odvetniku, ki izvaja storitve BPP, pripada celotni znesek, izračunan po OT, brez zmanjšanja za polovico. Toženka stranka v izpodbijanem sklepu ni upoštevala v času odločanja veljavnega petega odstavka 17. člena in je tako nepravilno uporabila materialno pravo, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit.

11.Sodišče je zato po ugotovitvi, da v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa zakon, na zakon oprt predpis ni bil uporabljen oz. ni bil pravilno uporabljen, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponoven postopek organu, ki je izpodbijano odločbo izdal. Organ, ki je izpodbijano odločbo izdal, je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

12.Sodišče se do preostalih trditev strank ne opredeljuje, ker niso bistvene za presojo v tem upravnem sporu oziroma niso konkretizirana do te mere, da bi bil sodni preizkus mogoč.

K II. točki izreka:

13.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim v se v primeru, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača toženec. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa ni imel pooblaščenca, se mu prizna znesek 15 EUR. Tožnik je v tožbi zahteval, da mu sodišče prizna stroške po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, česar sodišče ni priznalo, saj je tožečo stranko v tem postopku zastopal njen zakoniti zastopnik in ne pooblaščenec. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).-------------------------------

1.Glej tudi sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevah Pdp 342/2023 z dne 15. 6. 2023 in Psp 53/2024 z dne 12. 6. 2024.