Jedro

V zvezi s plačilom odškodnine na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR, ki jo je bil po izvršilnem naslovu dolžan plačati dolžnik upniku v znesku 7.200,00 EUR, pa je sodišče prve stopnje zavzelo materialnopravno napačno stališče. Odškodnina po 118. členu ZDR, ki je veljal v času izdaje izvršilnega postopka, sedaj pa vsebinsko enako določa 118. člen ZDR-1, je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v drugem odstavku I. točke ter v II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa citiranega v uvodu delno ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi I 50/2012 z dne 15. 2. 2012 razveljavilo za del glavnice v znesku 477,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2011 do plačila ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem pa je dolžnikov ugovor zavrnilo. V II. točki izreka je odločilo še, da vsaka stranka nosi svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper zavrnilni del sklepa (drugi odstavek I. točke izreka) in posledično tudi zoper stroškovni del (II. točka izreka) se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje dolžnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V obsežni pritožbi navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zatrjevanih dejstev o tem, da je tovrstna odškodnina podvržena plačilu davkov in prispevkov, zato izpodbijane sodbe (pravilno sklepa) ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka. Ob načelu, da sodišče pozna pravo, ki določa obveznost plačila davkov in prispevkov od tovrstne odškodnine, sodišče upniku ne more priznati več, kot mu pripada. Podrobno pojasnjuje, da odškodnina na podlagi drugega odstavka 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) predstavlja dohodek iz zaposlitve, od katerega je treba plačati davke in prispevke. S sklicevanjem na določbe Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2): 4. člen, 5. odstavek 27. člena, prvi odstavek 123. člena, prvi odstavek 124. člena, tretji odstavek 125. člena, utemeljuje svoje stališče, da je bil dolžnik v trenutku izplačila navedene odškodnine, dolžan obračunati in plačati tudi davke in prispevke, ter da znesek 7.200,00 EUR, kot je iz tega naslova naveden v izvršilnem naslovu, predstavlja bruto znesek, od katerega je bil tožniku po odvodu davkov in prispevkov plačan neto znesek. Poudarja, da je upniku že plačal vse, kar mu glede na izvršilni naslov pripada (ob upoštevanju veljavnih materialnopravnih določb) in je s številnimi listinskimi izkazi ter obračuni to tudi izkazal. Sodišče prve stopnje se do razlik v navedbah upnika in dolžnika o tem, kaj je bilo plačano in iz kakšnega naslova ter kako so bili plačani posamezni zneski, sploh ni opredelilo. Ker je obveznost po izvršilnem naslovu v celoti izpolnil meni, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo dopustilo neupravičeno obogatitev upnika na račun dolžnika. Posledično je po njegovi oceni nepravilna tudi odločitev o stroških postopka. Navaja še, da sodišče ni odločalo o predlogu za nasprotno izvršbo, čeprav so zato bili izpolnjeni pogoji iz 67. člena ZIZ. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

6. Pritožba ima prav, da izpodbijani del sklepa ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih o tem, kaj obsega pred postopkom plačan znesek dolžnika na račun upnika (8.564,94 EUR), saj so bila med navedbami upnika v predlogu in odgovoru na ugovor ter konkretiziranimi navedbami dolžnika v ugovoru, razhajanja, do katerih bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti ter nato ob natančni obrazložitvi posameznih plačanih zneskov opraviti obračun zneska, ki ga je pred vložitvijo predloga za izvršbo dolžnik plačal upniku. Ker so razlogi o tem izostali, obračun, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve, pa je preveč skop, saj iz njega ni mogoče nedvoumno razbrati, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje upoštevalo prav te zneske, ki jih je v njem navedlo, sklepa sodišča prve stopnje v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. V zvezi s plačilom odškodnine na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR, ki jo je bil po izvršilnem naslovu dolžan plačati dolžnik upniku v znesku 7.200,00 EUR, pa je sodišče prve stopnje zavzelo materialnopravno napačno stališče. Odškodnina po 118. členu ZDR, ki je veljal v času izdaje izvršilnega postopka, sedaj pa vsebinsko enako določa 118. člen ZDR-1, je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača. Iz 27. člena ZDoh-2 jasno izhaja, od katerih odškodnin se ne plača dohodnina, med drugim pa tudi, da so iz oprostitve izvzete odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek (5. točka 27. člena ZDoh-2). Po 4. členu ZDoh-2 je davčni zavezanec za dohodnino fizična oseba, izračun plačila akontacije dohodnine z davčnim odtegljajem pa je po drugem odstavku 125. člena ZDoh-2 zavezan opraviti plačnik davka,(1) to je oseba, ki izplačuje obdavčljive dohodke (tretji odstavek 125. člena ZDoh-2. Po drugem odstavku 126. člena ZDoh-2 je plačnik davka tudi zavezan opraviti plačilo akontacije dohodnine,(2) ki ga v skladu z 283. členom ZDoh-2 mora opraviti na dan izplačila dohodka. Pri tem se na podlagi prvega odstavka 59. člena ZDavP-2 šteje, da je plačnik davka, ki je odtegnil davčni odtegljaj, tega odtegnil v breme dohodka davčnega zavezanca.

8. V zvezi s plačevanjem prispevkov je prišlo do spreminjanja oziroma dopolnjevanja zakonske ureditve, vendar ne v smislu vsebinskih sprememb v zvezi z dolžnostjo plačila prispevkov od odškodnine po 118. členu ZDR. Najprej je to področje pokrival (predvsem) Zakon o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV, Uradni list RS, št. 5/1996 in nadalj.), v katerem je določeno, da se prispevki plačujejo tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, razen izjem (3. člen), med katerimi ni odškodnin po 118. členu ZDR. Po uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 96/2012 in nadalj.) iz 144. člena tega zakona izhaja, da predstavlja osnovo za plačilo prispevkov plača oziroma nadomestilo ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, itd. (prvi odstavek), na kar je ne glede na ta odstavek določeno, da se prispevki plačujejo od zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, povračil stroškov, zneska bonitete in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina, itd. (tretji odstavek). Z uveljavitvijo ZPIZ-2 so prenehali veljati tudi 3. in še nekateri členi ZPSV, ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (429. člen ZPIZ-2). Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ, Uradni list RS, št. 72/2006 - UPB in nadalj.) je določal prispevke iz delovnega razmerja v 50. členu, v 58. členu pa se je smiselno skliceval na ZPSV. Kasnejši ZZVZZ-M (Uradni list RS, št. 91/2013, ki je začel veljati šele 1. 2. 2014) določa osnovo za plačilo prispevkov za delavce od osnove za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (glej 6. člen - sprememba 50. člena in 17. člen o prenehanju veljavnosti 3. in še nekaterih členov ZPSV v delu, v katerem se nanašajo na obvezno zdravstveno zavarovanje). Praktično enako že dalj časa določa 135. člen Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD, Uradni list RS, št. 80/2010 in nadalj.), ki plačilo prispevkov na svojem področju veže na osnove za plačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje, in 9. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP, Uradni list RS, št. 97/2001 in nadalj.) oziroma enako sedaj veljavni 10. člen ZSDP-1 (Uradni list RS, št. 26/2014), po katerem se prispevki obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci iz 6. člena tega zakona, sedaj 8. člena ZSDP-1 (med njimi tudi osebe v delovnem razmerju) plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre torej za medsebojno usklajeno zakonodajo, ki se sedaj v celoti sklicuje na ureditev plačevanja prispevkov v pokojninskemu zakonu, ta pa delno napotuje na ureditev v zakonu, ki ureja dohodnino.(3)

9. Dolžnik (plačnik davka in prispevkov) v skladu z obrazloženimi kogentnimi davčnopravnimi in socialnimi predpisi upniku (zavezancu za plačilo davkov in prispevkov) dejansko izpolni celotno obveznost iz izvršilnega naslova, čeprav upnik osebno prejme le del zneska, medtem ko del zneska, ki predstavlja akontacijo dohodnine in plačane prispevke zavarovanca, ki bremeni upnika, saj predstavlja njegovo davčno obveznost oziroma obveznost zavarovanca za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko, socialno, starševsko varstvo in za primer brezposelnosti), prejme z zakonom določen prejemnik (Republika Slovenija).

10. V zvezi s pritožbenimi navedbami o obstoju pogojev iz 67. člena ZIZ za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo, sodišče druge stopnje le pojasnjuje, da se sedaj izpodbijana odločitev nanaša le na ugovor zoper sklep o izvršbi, o predlogu za nasprotno izvršbo pa bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.

11. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. člena ZIZ ugodilo pritožbi dolžnika in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu I. točke izreka in posledično tej odločitvi tudi v stroškovni odločitvi iz II. točke izreka razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nov postopek. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi navedenih določb materialnega prava ponovno odloči o utemeljenosti dolžnikovega ugovora. Svojo odločitev naj obrazloži z jasno podanimi razlogi o vseh odločilnih dejstvih, ki so bila v postopku pravočasno zatrjevana (in zanje predlagani dokazi), pri tem pa naj nazorno obrazloži tudi obračun, ki ga bo ob upoštevanju 287. in 288. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) opravilo v zvezi z že opravljenim dolžnikovim plačilom upniku v znesku 8.564,94 EUR.

12. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op.št.(1): Plačnik davka je opredeljen v 58. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

Op.št.(2): Enako obveznost opredeljuje tudi 281. člen ZDavP-2, ki določa, da je davčni odtegljaj akontacija dohodnine, ki jo je v skladu s 1. točko prvega odstavka 278. člena tega zakona dolžan izračunati, odtegniti in plačati plačnik davka za davčnega zavezanca od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in s tem zakonom, plačuje akontacija dohodnine z davčnim odtegljajem.

Op.št.(3): Tako Vrhovno sodišče RS v sodbi in sklepu VIII Ips 253/2013 z dne 13. 5. 2014.