Jedro

Računanje dednih deležev na podlagi vstopne pravice potomcev polbrata in polsestre zapustnice. Polsestra po očetu in polbrat po materi dedujeta vsak 1/4, skupaj torej drugo polovico zapuščine, ker vsak od njiju vstopi na mesto po enem od staršev zapustnice. Njuno četrtino dedujejo njuni potomci.

Izrek

Pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, ki je v delu dodatni sklep o dedovanju, odločilo, da v zapuščino sodita še nepremičnini parc. št. 8/1 in 8/2 v k. o. X (I.). To premoženje je razdelilo med dediče po že pravnomočnem sklepu o dedovanju, in sicer med vnukinjo zapustničine polsestre M. P. (deduje do 1/8), vnukinjo zapustničine polsestre M. D. (deduje do 1/8), nečakinjo zapustnice N. K. (deduje do 1/2), hči zapustničinega polbrata M. L. (deduje do 1/12) ter med vnuka zapustničinega polbrata S. Č. (ta deduje do 1/6). Predlog slednjega, da se dedujeta še parceli 6/1 in 6/2 iste k. o., je zavrnilo (IV.), zavrglo pa je njegove pritožbe, ki jih je vložil zoper že izdan sklep višjega sodišča v tej zadevi.

2. Zoper navedeni sklep se je zopet pritožil dedič S. Č. Vložil je več pritožb in obrazložitev, ki so sicer po vsebini bistveno podobne, pri čemer je treba povedati, da se sme upoštevati le pravočasne pritožbene navedbe, torej tiste, ki jih je dedič podal v pritožbenem roku. V edini pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo 14. čl. Zakona o dedovanju, saj so po zapustnici ostali štirje nečaki, ki bi morali dedovati enako.

3. Na pritožbo je odgovorila dedinja N. K., ki predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Premoženje, za katerega se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ugotovi, da pripada zapuščini, se brez nove zapuščinske obravnave razdeli na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. čl. Zakona o dedovanju; ZD). Dedni deleži, ki jim pritožnik že ves čas nasprotuje, so torej že pravnomočno določeni, kljub temu pa kaže poizkusiti dediču še enkrat pojasniti, da se moti on, ne pa sodišče in da je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno uporabilo 14. čl. ZD. Takole se glasi: „(1) Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec. (2) Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine. (3) Če pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.“ V ozir je treba vzeti še vstopno pravico, ki je opredeljena v 12. čl. ZD, in sicer: „Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.“

6. Ni sporno, da je bila zapustnica vdova in je umrla brez otrok, njena starša pa sta umrla pred njo. Zato so na podlagi vstopne pravice dedovali zapustničini bratje in sestre oz. njihovi potomci. Edina nečakinja zapustnice je N. K., ki deduje ½ zapuščine, ki bi jo dedoval njen pok. oče, zapustničin brat R. J. Ta bi dedoval polovico zapuščine, ker pride v poštev kot edini na podlagi vstopne pravici tako po materini kot po očetovi strani zapustnice, saj je bil edini (pravi) brat zapustnice. Ta je imela še polsestro po očetu pok. M. P. in polbrata po materini strani pok. J. Č. Na vsakega od teh dveh torej odpade (le) ¼ (skupaj torej druga polovica zapuščine), ker vsak od njiju vstopi le na mesto po enem od staršev zapustnice. Od tod očitno izvira nerazumevanje oz. nestrinjanje pritožnika z odločitvijo (odločitvami) sodišča v tej zadevi. Njuno četrtino (pok. M. P. in pok. J. Č.) dedujejo njuni potomci, med njimi tudi pritožnik, kot je to pravilno upoštevajoč tudi dedne izjave upoštevalo že sodišče prve stopnje in je torej jasno, da ne morejo biti v enakem položaju kot nečakinja.

7. Ostalega v izpodbijanem sklepu se pritožba ne dotika, uradni preizkus pa tudi ne pokaže relevantnih kršitev, zato je naslovno sodišče pritožbo dediča zavrnilo in sklep prvostopenjskega zapuščinskega sodišča v celoti potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).