Jedro

Določbo 4. tč. 13. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-95 je mogoče razlagati z analogijo le, če kakšna oblika posledic v tabeli ni predvidena. Tožnikova omejena gibljivost hrbtenice je kot poškodba posebej zajeta v tabeli in tudi glede odstotkov invalidnosti različno opredeljena, vendar pa ni posledica poškodbe oz. zloma vretenca, kar je po tabeli izrecen pogoj za priznanje invalidnosti. Izvedensko mnenje je bilo tisto, ki je sodišču dalo podlago za dejanske ugotovitve glede odločilnih okoliščin in je to namen dokaza z izvedencem. Pravna presoja zadeve je naloga sodišča in zato pritožba neutemeljeno očita sodišču, da ni sprejelo zaključkov izvedenca o tem, da je potrebno uporabiti določbe 13. čl. Pogojev.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki je zahteval, da mu tožena stranka plača 665.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 04.03.2000 dalje do plačila, vse v 15-ih dneh. Tožniku je naložilo, da toženki povrne 214.000,00 SIT pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 05.09.2002 dalje do plačila. Izdalo je tudi sklep, s katerim je zaradi delnega umika tožbe glede plačila 285.000,00 SIT pravdni postopek v tem delu ustavilo.

Zoper sodbo se je tožnik pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Opozarja, da je bil izvedenec s sklepom sodišča opozorjen na določbe 89.a čl. tabele, invalidnost je ugotovil po točki 91.a, in sicer gre za lažjo stopnjo omejene gibljivosti lumbalnega segmenta hrbtenice, vendar brez kostnega preloma. Ob tem se izvedenec izrecno sklicuje na 4. alineo 13. čl. pogojev NE-95. Izvedensko mnenje sodišče sprejme, a ga kljub določbi 4. tč. 13. čl. Splošnih pogojev zavrne z obrazložitvijo, da je zlom vsaj enega vretenca kostnega dela cervikalnega segmenta izrecni pogoj za priznavanje invalidnosti po točki 89.a Tabele. Materialno pravo je zmotno uporabljeno, saj 4. tč. 13. čl. citiranih pogojev izrecno določa, da če kakšna oblika posledic ali izgube posameznih organov po tabeli ni predvidena, se določi stopnja invalidnosti skladno s podobnimi oblikami posledic ali izgub, ki so predvidene v tabeli in je to izvedenec že upošteval. Res točka 89.a izrecno predvideva omejeno gibljivost hrbtenice zaradi zloma vsaj enega vretenca kostnega dela cervikalnega segmenta lažje stopnje in so pri tem izrecno izključeni določeni primeri npr. hernia in dr., ni pa izključena tudi omejena gibljivost lumbalnega segmenta hrbtenice brez kostnega preloma. Potrebno bi bilo zato nujno zaslišati dodatno izvedenca še v zvezi s tem, katere podobne oblike posledic ali izgub, ki so predvidene v tabeli, je upošteval in zatem odločiti o zahtevku. Ali pa bi sodišče moralo slediti dokaznemu predlogu tožene stranke z imenovanjem izvedenca, saj se sicer zastavlja vprašanje, zakaj je sodišče sploh imenovalo izvedenca, če je že iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da ni bilo zloma vsaj enega vretenca kostnega dela cervikalnega segmenta in zato po razlogovanju sodišča ne pride v poštev niti razlaga iz 4. tč. 13. čl. Splošnih pogojev. Tako nastanejo le še dodatni stroški. Gre tudi za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Svoje nenačelno stališče glede istega izvedenca sodba niti ne pojasni in je zato bistveno kršen postopek. Predlaga pritožbenemu sodišču, da iz navedenih razlogov sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, kjer naj se izvedejo ključni dokazi, pomembni za pravilno rešitev zadeve. Ob tem naj se zadeva vrne v obravnavanje drugemu sodniku. Vsi oškodovanci v zadnjih nekaj letih so namreč v pravdah zoper isto zavarovalnico pri istem sodniku propadli.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje dejanske okoliščine, pomembne za odločitev v zadevi, pravilno in popolno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi materialnopravno pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek za plačilo zavarovalnine zavrnilo. Ugotovilo je namreč, tudi s pomočjo izvedenca medicinske stroke, da pri poškodbi ni prišlo do poškodbe kosti, sploh pa le-ta ni zlomljena. Tako je ugotovil izvedenec dr. K., nenazadnje je dr. V., katerega izvid in mnenje je že tožbi priložil tožnik, ugotovil enako. Določbo 4. tč. 13. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-95 (v nadaljevanju Pogoji), ki stranki zavarovalne pogodbe vežejo, je mogoče razlagati z analogijo le, če kakšna oblika posledic v tabeli ni predvidena. Tožnikova omejena gibljivost hrbtenice je kot poškodba posebej zajeta v tabeli in tudi glede odstotkov invalidnosti različno opredeljena, vendar pa ni posledica poškodbe oz. zloma vretenca, kar je po tabeli, tako po točki 89 (zlom vsaj enega vretenca kostnega dela cervikalnega segmenta) kot po točki 91 (zlom vsaj enega vretenca kostnega dela lumbalnega segmenta) izrecen pogoj za priznanje invalidnosti. Da bi prišlo do poškodbe kostnih delov, pritožnik ne trdi, zato je ob povedanem tudi povsem neutemeljen očitek, da bi moralo sodišče določiti drugega izvedenca. Izvedensko mnenje je bilo tisto, ki je sodišču dalo podlago za dejanske ugotovitve glede odločilnih okoliščin in je to namen dokaza z izvedencem. Pravna presoja zadeve je naloga sodišča in zato pritožba neutemeljeno očita sodišču, da ni sprejelo (pravni) zaključkov izvedenca o tem, da je potrebno uporabiti določbe 13. čl. Pogojev. Uporabilo jih je sodišče in sicer pravilno, kot že zgoraj obrazloženo. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj ni zasledilo niti bistvenih kršitev postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katere pazi po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP).