Jedro

Za izvedbo zakonite premestitve (in s tem odpravo negotovega položaja zaradi ukinjenega delovnega mesta in odpravljene premestitve) ima tožnik po naravi stvari pravni interes.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo (1. točka izreka) in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (2. točka izreka).

2.Tožnik se pritožuje zoper navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da mu je sodišče z izpodbijanim sklepom arbitrarno odreklo sodno varstvo. Zmotno je presodilo, da izdaja sklepa v predmetni zadevi ni v interesu stranke. Tožnik je z vložitvijo pravnih sredstev (poziv zaradi molka organa z dne 18. 1. 2024, pritožba zaradi molka organa prve stopnje z dne 28. 3. 2024, zahteva za izdajo odločbe z dne 18. 6. 2024) več kot očitno izkazal, da je izdaja sklepa o premestitvi v njegovem interesu. Tožnik se je znašel v protipravnem položaju, ko o njegovem delovnem mestu ni ustrezno odločeno in opravlja delo brez jasne opredelitve njegovega delovnopravnega položaja. Svoj interes je jasno izkazal, tudi sicer pa ta izhaja iz same narave stvari, ko se odloča o delovnopravnem položaju tožnika, o katerem ni odločeno, tožnik pa se nahaja v neurejenem, kaotičnem položaju. Neutemeljene odločitve, da naj izdaja odločbe ne bi bila v interesu tožnika, sodišče prve stopnje tudi ni prepričljivo obrazložilo, s čimer je podana bistvena kršitev pravil postopka, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, tožniku pa je kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Ne drži, da tožnik ni vložil zahteve za izdajo sklepa o delovnem mestu. Ravno to je tožnik zahteval s pozivom zaradi molka organa z dne 18. 1. 2024 kljub drugačnemu poimenovanju vloge, saj to izhaja iz vloge po vsebini: da tožnik poziva prvostopni organ k izdaji odločbe glede njegovega delovnega mesta, to je v zadevi predhodno izdanega in razveljavljenega sklepa o premestitvi. V tem delu je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, v nasprotju z listinami v spisu, s čimer je storilo tudi bistveno kršitev pravil postopka. Izpodbijani sklep je pretirano formalističen, materialnopravno nevzdržen, neustrezno argumentiran in v nasprotju z dejanskim stanjem. Tožnik smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v povezavi s 366. členom ZPP v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno odreklo pravni interes za vloženo tožbo.

5.Tožnik je bil s sklepom Ministrstva za notranje zadeve, Policije z dne 12. 7. 2023 premeščen na delovno mesto višji policist - starejši policist. Zoper ta sklep je vložil pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, ki je s sklepom z dne 11. 10. 2023 odločila, da se pritožbi tožnika ugodi in sklep z dne 12. 7. 2023 odpravi, zadevo pa vrnila prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ta v predpisanem roku nove odločbe ni izdal. Zaradi molka prvostopenjskega organa je tožnik 28. 3. 2024 vložil pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, ki je 9. 5. 2024 podaljšala rok za izdajo prvostopenjske odločbe. Rok se je iztekel 9. 6. 2024, a odločba ni bila izdana. Tožnik je dne 18. 6. 2024 na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja naslovil zahtevo za izdajo odločbe (sklepa o premestitvi) v roku sedmih dni, a odločba tudi v tem roku ni bila izdana, zato je vložil predmetno tožbo, s katero je zahteval izdajo sklepa o delovnem mestu in uradniškem nazivu.

6.Tožnik v pritožbi utemeljeno oporeka, da mu je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo o zavrženju tožbe neutemeljeno odreklo pravni interes za vloženo tožbo. V obravnavani zadevi je bilo potrebno izhajati iz določb Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami in dopolnitvami). Ta v drugem odstavku 25. člena javnemu uslužbencu omogoča sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepa komisije za pritožbe. V skladu z drugim odstavkom 39. člena ZJU mora komisija za pritožbe odločiti o pritožbi najkasneje v 30 dneh. Po poteku tega roka lahko javni uslužbenec v skladu s četrtim in petim odstavkom 24. člena tega zakona zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Iz povzetih zakonskih določb izhaja, da je tudi v situaciji, kot je obravnavana, vložitev tožbe predvidena že v samem zakonu (ZJU), kar pomeni, da se pravni interes predpostavlja, zato ga tožniku brez posebej utemeljenih razlogov ni mogoče odrekati. Tudi glede na dejansko stanje v tem postopku po presoji sodišča druge stopnje zaključek o odsotnosti pravnega interesa tožnika za vloženo tožbo ni pravilen. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je bil prvostopenjski sklep o premestitvi tožnika z drugostopenjskim sklepom odpravljen, ter utemeljeno štelo, da odprava sklepa učinkuje za nazaj, kar pomeni, da je njegov delovnopravni položaj takšen, kot če ta sklep (o premestitvi) nikoli ne bi bil izdan. Vendar pa to velja le za formalni pravni položaj (delovno mesto, ki ga formalno zaseda - delovno mesto pred premestitvijo), ne pa tudi za dejanski položaj. Tožnik trdi, da (dejansko) opravlja svoje delo na nedefiniranem delovnem mestu, ki ne ustreza njegovim pridobljenim pravicam. Temu je implicitno sledilo tudi sodišče prve stopnje, ki mu priznava negotov položaj, v katerem se je znašel (in ga v obrazložitvi napotuje na možnost, da bi od prvostopenjskega organa zahteval izdajo sklepa o delovnem mestu). Iz podatkov v spisu (predvsem odločb organa prve in druge stopnje) izhaja, da je bila (sedaj odpravljena in v ponovni postopek vrnjena) premestitev tožnika opravljena na podlagi spremembe Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji z dne 31. 3. 2023, s katero se je med drugim ukinilo vsa delovna mesta v upravi A., tudi tožnikovo. Tožnik tako v pritožbi navaja, da se je znašel v (protipravnem) položaju, ko o njegovem delovnem mestu po odpravi sklepa o premestitvi in oklevanju pri izdaji novega sklepa ni ustrezno odločeno in opravlja delo brez jasne opredelitve njegovega delovnopravnega položaja oziroma delovnega mesta na delovnem mestu, ki je ukinjeno, tako da dejansko opravlja delo na delovnem mestu, ki je neustrezno. Pravilno poudarja, da njegov pravni interes za vloženo tožbo izhaja iz navedene zatrjevane okoliščine oziroma iz "same narave stvari".

7.Srž težav (nestrinjanja) tožnika je v tem, da "trenutno brez pravnega naslova opravlja svoje delo ter je še vedno protipravno dejansko premeščen na novo delovno mesto, ki ne ustreza pridobljenim pravicam". Tožnik si torej po vsebini ne prizadeva za izdajo sklepa o premestitvi, ki bi tako dejansko stanje uskladil s pravnim, temveč se zavzema za opravljanje dela v skladu s pridobljenimi pravicami oziroma v skladu z delovnim mestom, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Čeprav se tožnik s premestitvijo kot tako morda ni strinjal

1Pri čemer je komisija za pritožbe ugotovila, da utemeljeno zaradi neustreznosti novega delovnega mesta po drugem odstavku 158. člena ZJU.