Jedro

Način odločanja določenega senata ne more utemeljiti predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Višjim sodiščem v Ljubljani, na pravdnem oddelku, je v teku postopek reševanja pritožbe dolžnika zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani 2874 Z 482/2017 zaradi izterjave 4.600,00 EUR.

2. Dolžnik je v pritožbi med drugim predlagal, da o zadevi ne odloči Višje sodišče v Ljubljani temveč da odloči neko drugo višje sodišče. 3. Upnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev predloga.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po prevladujoči sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. 6. Dolžnik tehtnost predloga utemeljuje z okoliščinami, da je o zadevi pred sodiščem prve stopnje dvakrat odločila naravna sodnica A. A., ki je predlog upnikov za izrek denarne kazni zavrnila. Upnika sta se pritožila, Višje sodišče v Ljubljani pa je v senatu B.B., C.C. ter D.D. pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Okrajno sodišče je predlog upnikov po isti sodnici ponovno zavrnilo, upnika sta se ponovno pritožila. Višje sodišče je v istem senatu pritožbi upnikov ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, obenem pa odločilo, da se postopek vrne pred novega sodnika. Okrajno sodišče je nato odločalo tretjič po drugi sodnici,E.E.. Ta je odločila, da se denarna kazen izterja po uradni dolžnosti. Odločitev višjega sodišča, da v zadevi na prvi stopnji sodi drug senat, ker ni ravnal v skladu z materialnopravnimi pričakovanji višjega sodišča, je materialnopravno zmotna, okrajno sodišče temu ne bi smelo slediti. Ta isti senat višjega sodišča je tudi že prej odločal o zadevi, in sicer je odločil o zavrnitvi pritožbe dolžnika zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek zavarovanja ne ustavi. Dolžnik tako ne želi, da bi ponovno na višjem sodišču spet sodil isti senat. Zatrjuje, da je s tem, ko je višje sodišče odločilo, da se sodnik zamenja in ne sodi več »problematičen« sodnik, ter s tem, da ne sodi naravni sodnik, prišlo do hudega posega v pritožnikovo pravico do sodnega varstva in nezakonite intervencije Višjega sodišča v Ljubljani. Izvršilnih sodnikov je na tem sodišču relativno malo, zato predlaga, da se zadeva odstopi drugemu višjemu sodišču. Ta naj pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter odloči, da o zadevi pred sodiščem prve stopnje odloči naravna sodnica A.A. 7. Upnika sta v odgovoru na pritožbo navedla, da če dolžnik ni zadovoljen z delom sodišč, to ne more biti razlog za izločitev sodnika. Menita, da so navedbe dolžnika o domnevnih kršitvah pravice do naravnega sodnika, prenosa pristojnosti iz Višjega sodišča v Ljubljani na drugo sodišče in kršitvi ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva, neutemeljene.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča predlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče ni utemeljen. Glede na navedeno je jasno, da dolžnik predvsem ni zadovoljen z odločanjem določenih sodnikov. Želi, da se zadeva dodeli v reševanje drugemu sodišču, drugim višjim sodnikom in posledično sodnici sodišča prve stopnje, ki je odločila njemu v prid. A tudi če bi način odločanja šteli za okoliščino, ki vzbuja dvom o nepristranskosti sodnika (oziroma senata), bi to lahko bil le razlog za njegovo izločitev po 6. točki 70. člena ZPP1, ne more pa utemeljiti predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP2. Prenos krajevne pristojnosti je skrajno sredstvo in mora biti nujen. Tudi ni res, kar navaja dolžnik, da je izvršilni oddelek tako majhen, da narekuje le prenos pristojnosti na drugo sodišče. Glede na javno objavljen letni razpored sodnikov je na tem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani sedem sodnikov, z razporeditvijo v dva senata. Prav tako ima višje sodišče v 356. členu ZPP3 zakonsko podlago za to, da ob razveljavitvi odločbe in vrnitvi v ponovno odločanje zadevo dodeli v reševanje drugemu sodniku sodišča prve stopnje.4 Načelo naravnega sodnika s takim napotkom torej ni bilo kršeno. Na podlagi vseh okoliščin zadeve je zato Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 A predlagateljevo nezadovoljstvo s postopanjem sodnika v predhodnem postopku v isti zadevi ne more utemeljiti niti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka (npr. Cpg 13/2020 z dne 18. 11. 2020). Če so podani pogoji za dopuščeno revizijo, lahko nato Vrhovno sodišče zadevo ob morebitni razveljavitvi dodeli drugemu senatu višjega sodišča (prvi odstavek 379. člena ZPP). 2 Enako npr. VSRS sklep III R 18/2018 z dne 15. 5. 2018. 3 V 356. členu ZPP je določeno, da lahko sodišče druge stopnje, če razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom. 4 Izoblikovala se je sodna praksa, po kateri se ob razveljavitvi odredi, da zadevo prevzame drug sodnik (356. člen ZPP), v primeru večkratnih razveljavitev odločitve, ki so posledice sodnikovega vztrajanja na po mnenju pritožbenega sodišča napačnih materialnopravnih stališčih in neupoštevanju napotil pritožbenega sodišča (sklepi VSL IV Cp 1427/2012, I Cp 3679/2011, II Cp 2686/2011, II Cp 563/2000 in drugi).