Jedro

Tožnik je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, z izpodbijano odločitvijo pa ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi, zato za vložitev tožbe v upravnem sporu nima aktivne legitimacije.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil priglašene stroške odvetnice A. A. za izvedbo brezplačne pravne pomoči v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, št. D 313/2019 z dne 30. 8. 2019. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku - prosilcu z odločbo, št. Bpp 262/2019 z dne 25. 9. 2019 odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, št. D 313/2019 z dne 30. 8. 2019, izvedba brezplačne pravne pomoči pa je bila zaupana odvetnici A. A. Ker je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč dne 17. 9. 2019, istega dne pa je bila vložena tudi pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, št. D 313/2019 z dne 30. 8. 2019, stroški za vloženo pritožbo niso nastali po dnevu vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč, zato je organ na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zahtevo odvetnice za povračilo teh stroškov zavrnil. 2. Tožnik v tožbi nasprotuje zavrnitvi zahtevka za plačilo priglašenih stroškov in predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne organu za brezplačno pravno pomoč v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da izvajalki brezplačne pravne pomoči prizna stroške, ki jih je imela z izvedbo brezplačne pravne pomoči v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu št. D 313/2019 z dne 30. 8. 2019. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka. V tožbi nasprotuje razlagi določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP iz izpodbijanega sklepa in meni, da je to treba razlagati tako, da brezplačna pravna pomoč ne zajema plačila za dejanja brezplačne pravne pomoči, ki so bila opravljena pred dnem vložitve prošnje, medtem ko pa zajema plačilo za dejanja brezplačne pravne pomoči, opravljena na dan vložitve prošnje, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru. Pri tem se sklicuje na pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS ob tem pa še na načela in pravice, ki izhajajo iz 2., 14. in 25. člena Ustave RS. Dodaja, da izkazuje pravni interes za vložitev tožbe, saj bo moral tožnik v primeru, če izvajalka brezplačne pravne pomoči ne bo poplačana iz sredstev brezplačne pravne pomoč, sam poravnati nastale stroške izvajalke.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Sodišče je v zadevi že odločilo s sklepom, št. II U 526/2019-9 z dne 25. 5. 2022, s katerim je tožbo kot nedovoljeno zavrglo. Obrazložilo je, da z izpodbijanim sklepom v pravice tožeče stranke B. B. ni bilo poseženo. Ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), bi imel tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožnik pa bi menil, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je bil z izpodbijanim sklepom zahtevek odvetnice za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitev zavrnjen, kar pomeni, da ima pravni interes za vložitev tožbe le odvetnica kot izvajalka brezplačne pravne pomoči. 5. Zoper sklep Upravnega sodišča je tožeča stranka vložila pritožbo, kateri je Vrhovno sodišče s sklepom, št. I Up 154/2022 z dne 28. 9. 2022 ugodilo, sklep Upravnega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek. Iz obrazložitve Vrhovnega sodišča izhaja, da sodišče glede na svojo obrazložitev - da bi tožnik imel pravni interes za upravni spor, če bi bila odvetnici priznana nagrada za opravljeno storitev brezplačne pravne pomoči, s čimer se je dejansko postavilo na stališče, da oseba vlagatelja sama zase ni nujno odločilna za presojo pravnega interesa upravičenca do brezplačne pravne pomoči za tožbo zoper sklep o povračilu nagrade in stroškov izvajalcev pravne pomoči, saj je ta lahko odvisen tudi od drugih okoliščin primera - ne bi smelo spregledati tožnikove utemeljitve pravnega interesa z navedbami, da če izvajalka ne bo poplačana iz sredstev brezplačne pravne pomoči, bo moral nastale stroške poravnati sam. Ker se do teh navedb sodišče ni opredelilo, je Vrhovno sodišče RS sklep št. II U 526/2019-9 z dne 25. 5. 2022 razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek.

6. Tožba je nedovoljena.

7. V ponovljenem postopku je sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbe dopolnilo postopek v nakazani smeri, kot izhaja iz obrazložitve Vrhovnega sodišča v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče se je moralo v zvezi z vprašanjem tožnikovega pravnega interesa za predmetno tožbo opredeliti do tožbene navedbe, da bo moral tožnik - upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če izvajalka brezplačne pravne pomoči - odvetnica, ne bo poplačana iz sredstev brezplačne pravne pomoči, sam poravnati nastale stroške.

8. Vprašanje pravnega interesa v predmetni zadevi je torej odvisno od odgovora na vprašanje, ali lahko izvajalec brezplačne pravne pomoči v zadevi, kot je obravnavana, v primeru, ko neuspešno zahteva plačilo nagrade in povračilo stroškov za izvedbo brezplačne pravne pomoči pri organu za brezplačno pravno pomoč, le-to uveljavlja od prosilca.

9. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP). Postopek poplačila izvajalca brezplačne pravne pomoči je v nadaljevanju predpisan v 40. členu ZBPP s predložitvijo napotnice1, sredstva pa se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije (44. člen ZBPP).

10. Izvajalec brezplačne pravne pomoči je torej tako glede nagrade kot stroškov poplačan v obsegu in na način predpisan z ZBPP iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Sicer pa ZBPP določa, da so kakršnikoli dogovori med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški oziroma notarski tarifi, nični (sedmi odstavek 30. člena ZBPP).

11. Po presoji sodišča je določba sedmega odstavka 30. člena ZBPP skladna z namenom brezplačne pravne pomoči, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje ali preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Drugače povedano, ZBPP omogoča ustrezno pravno svetovanje in zastopanje osebam, ki zaradi svojih premoženjskih razmer tega ne morejo financirati same2. Za pravna dejanja (pravno svetovanje in/ali zastopanje pred sodišči) je izvajalec brezplačne pravne pomoči upravičen do plačila v obsegu in po postopku, določenem z ZBPP iz sredstev proračuna Republike Slovenije. V tem smislu je treba razlagati tudi določbo sedmega odstavka 30. člena ZBPP, kar pomeni, da za opravljena dejanja brezplačne pravne pomoči izvajalec brezplačne pravne pomoči plačila ne more terjati neposredno od upravičenca oziroma so vsi takšni dogovori nični.

12. Po presoji sodišča to velja tudi v obravnavanem primeru. Za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu št. D 313/2019 z dne 30. 8. 2019 je bila tožniku z odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 262/2019-11 z dne 25. 9. 2019 odobrena brezplačna pravna pomoč. Glede na to je izvajalec brezplačne pravne pomoči upravičen do poplačila za izvedbo le-te pod pogoji in po postopku, določenem z ZBPP. Vsak drugačen dogovor z upravičencem do brezplačne pravne pomoči je ničen.

13. Na gornji zaključek po presoji sodišča ne vpliva, ali je organ za brezplačno pravno pomoč zahtevo izvajalca brezplačne pravne pomoči za plačilo izvedene brezplačne pravne pomoči zavrnil v celoti ali le delno. V enem in drugem primeru bi bila obveznost prosilca do brezplačne pravne pomoči, da izvajalcu brezplačne pravne pomoči v primeru zavrnilne odločitve organa za brezplačno pravno pomoč bodisi delno bodisi v celoti povrne nagrado in stroške v zavrnjenem delu v nasprotju z določbami ZBPP in namenom brezplačne pravne pomoči. Ta je namreč prav v zagotavljanju brezplačne pravne pomoči osebam, ki zaradi svojega premoženjskega stanja tega ne (z)morejo financirati same.

14. Stališče, da bi izvajalec brezplačne pravne pomoči, ki po določbah ZBPP in odločitvi organa za brezplačno pravno pomoč ne bi bil poplačan v želenem obsegu in višini, plačilo lahko uveljavljal od prosilca za brezplačno pravno pomoč, bi slednjega postavila v zelo neugoden in negotov položaj glede tega, ali ga po opravljenih dejanjih iz naslova brezplačne pravne pomoči morda ne bo zadela obveznost, da stroške v zvezi z izvedbo le-te plača izvajalcu brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker ta iz proračuna Republike Slovenije ni bil poplačan. Prosilec do brezplačne pravne pomoči je dolžan povrniti stroške izvedbe brezplačne pravne pomoči izključno v primerih iz 43., 47., 48. in 49. člena ZBPP3 pri čemer je tako plačilo prihodek Republike Slovenije, v nobenem primeru pa ni dolžan plačati nagrade in stroškov izvajalcu brezplačne pravne pomoči neposredno. Glede na to je vsaka druga zahteva po povrnitvi teh stroškov od prosilca v nasprotju z določbami ZBPP.

15. Na ta zaključek ne vplivajo razlogi oziroma materialnopravna podlaga, zaradi katere je organ za brezplačno pravno pomoč (v celoti ali delno) zavrnil zahtevo izvajalca brezplačne pravne pomoči za plačilo nagrade oziroma stroškov, naj bo to neizpolnjevanje pogojev po 11., 40. ali katerem drugem členu ZBPP ali morebiti Odvetniške tarife4. Bistveno je, da je bila za opravljeno pravno dejanje prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč, zato plačila izvedbe le-tega ni mogoče (mimo zgoraj citiranih določb ZBPP5 naložiti prosilcu.

16. Na zgoraj obrazloženem temelji še zaključek, da so tudi tožbene navedbe o posegu v ustavne pravice tožeče stranke (2., 14., 23 in 25. člen Ustave RS) neutemeljene, saj v ustavne pravice upravičenca do brezplačne pravne pomoči z izpodbijano odločitvijo ni bilo poseženo. O morebitni razlagi, uporabi ter ustavni skladnosti razlage določb ZBPP, ki so bile podlaga za izpodbijano odločitev (v konkretnem primeru 11. člena ZBPP), pa bi lahko sodišče presojalo samo v primeru, ko bi tožbo v upravnem sporu vložila aktivno legitimirana oseba.

17. Tožnik je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, po obrazloženem pa z izpodbijano odločitvijo ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi, zato za vložitev tožbe v upravnem sporu nima aktivne legitimacije. Glede na to je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrglo.

18. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.

1 Izvajalec brezplačne pravne pomoči mora napotnico predložiti pristojni strokovni službi za brezplačno pravno pomoči v roku 15 dni, tej pa morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku. 2 Seveda, kadar je izpolnjen tudi objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. 3 Ti se nanašajo na okoliščine iz prosilčeve sfere, kot so sprememba premoženjskega stanja, uspeh v postopku... 4 Drugačna naziranja tožeče stranke, ki gredo v smeri, da je za odločitev o dopustnosti tožbe upravičenca, treba presojati, ali je mogoče krivdo za zavrnilno odločitev pripisati izvajalcu brezplačne pravne pomoči, sodišče iz zgoraj navedenih razlogov zavrača kot neutemeljena. 5 Te pa se nanašajo na povrnitev stroškov izplačane brezplačne pravne pomoči proračunu Republike Slovenije.