Jedro

Za nezgodo v smislu splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb se šteje tudi zmrzline, pridobljene na himalajski odpravi.

Če so določila v formularni pogodbi sporna, vendar jasna, se ne uporabi razlagalno pravilo iz 100. člena ZOR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

V tej pravdi iz nezgodnega zavarovanja je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 2,202.320 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.8.1995 dalje do plačila in mu povrniti 366.841,50 SIT pravdnih stroškov, medtem ko je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob poglavitnem spornem vprašanju, ali so z zavarovalno pogodbo za nezgodno zavarovanje oseb, ki jo je sklenila Planinska zveza Slovenije s toženko, zajete kot zavarovani rizik tudi zmrzline zavarovanca, je zavzelo stališče, da je treba na podlagi 100. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) razlagati pojem nezgode iz 5. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-91/1 (v nadaljnjem besedilu: Splošni pogoji) tako, da so v zavarovanje vključene tudi zmrzline. Sicer pa je tudi obstajal dogovor med člani planinske zveze in toženko, da so kriti vsi riziki, ki so jim lahko izpostavljeni člani odprave. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper odločitev o glavni stvari, pri čemer je zavzelo stališče, da so nejasne določbe splošnih pogojev v razmerju do posebne športne aktivnosti (alpinistična odprava na A.). Tudi ob uporabi določbe 99. člena ZOR je treba sporno določbo razlagati tako, kot je storilo sodišče prve stopnje. Zoper obsodilni del te odločbe je toženka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala vrhovnemu sodišču, naj izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne v celoti, podredno pa, da razveljavi sodbi nižjih sodišč in vrne zadevo v novo sojenje. Sklicuje se na svoje pritožbene navedbe in še navaja, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker ne razloži, v čem se je pokazala nejasnost določb splošnih pogojev v razmerju do dopolnilnih pogojev FIZ-91 (v nadaljnjem besedilu: dopolnilni pogoji). Le-ti definicije pojma nezgode v ničemer ne spreminjajo. Toženka Planinski zvezi Slovenije kot pomembnemu poslovnemu partnerju niti ni mogla vsiljevati svojih pogojev, kot to skuša prikazati pritožbeno sodišče. Le-ta je že uveljavljala zahtevek iz naslova zmrzlin, pa je bil zavrnjen. Njenim predstavnikom je bilo znano, da zmrzline niso predmet nezgodnega zavarovanja, in protispisna je ugotovitev pritožbenega sodišča, naj bi bil v tej smeri sklenjen dogovor. Pri jasnih določbah med enakopravnimi partnerji ni razlogov za zaščito ene pogodbene stranke in za iskanje skupnega namena pogodbenikov. Materialno pravo je bilo nepravilno uporabljeno, ker tožnikova nesreča nima vseh bistvenih značilnosti škodnega dogodka v smislu 5. člena Splošnih pogojev - zunanji dogodek namreč ni naglo deloval na tožnikovo telo. Vsak dogodek, ki se ne zgodi hipoma in se šteje v minutah, ni več nezgoda v smislu pogojev, delovanje temperature pa je še posebej izključeno v tretjem odstavku 5. člena pogodbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da zmrzline niso zajete v 9. točki tretjega odstavka 5. člena Splošnih pogojev. Gre za nerazumljivo in pravno zmotno stališče. Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Revizija ni utemeljena. Revizija je izredno pravno sredstvo in zato je obseg preizkusa izpodbijane sodbe omejen le na razloge, ki so navedeni v reviziji (371. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Zato revizijsko sodišče ne more upoštevati pritožbenih razlogov, na katere se revizija le sklicuje. Tako odgovorov na te razloge ne bo. Ne gre za očitano procesno kršitev, češ da sodbe ni mogoče preizkusiti v tistem delu, ko pritožbeno sodišče zapiše, da se nejasnost določb splošnih pogojev pojavi v konkretnem primeru v razmerju do posebne športne aktivnosti. Pojasnilo je le, da določbe splošnih pogojev o pojmu nezgode niso nejasne, ko gre za nezgode, ki se pripetijo v vsakdanjem življenju, so pa nejasne, ko gre za, kot v obravnavanem primeru, ekstremni šport, in to še posebej v ekstremnih razmerah, kakršne se v običajnem življenju v naših podnebnih razmerah ne pojavljajo. Sodbo je torej v tem delu mogoče preizkusiti. Revizija ima prav, da dopolnilni pogoji za nezgodno zavarovanje članov športnih organizacij v ničemer ne spreminjajo pojma nezgode iz splošnih pogojev (5. člen teh pogojev). Pač pa dopolnilni pogoji razširjajo zavarovalne dejavnosti na nezgode, ki se pripetijo v športnem udejstvovanju v tisti panogi, ki je izrecno navedena polici (1. točka prvega odstavka 3. člena teh pogojev). Pritožbeno sodišče je v zvezi s tem vprašanjem le utemeljilo uporabo razlagalnega pravila iz 100. člena ZOR. Tudi tu ni videti procesne kršitve, ki je revizija pravno konkretno niti ne opredeli. Pravkar povedano velja tudi za nadaljnje revizijske navedbe v okviru procesnih kršitev. Za te ne gre, če sodišče upošteva dejstvo, da gre za neenako močna pogodbenika. Nadalje, ugotavljati namen pogodbenikov ob sklenitvi pogodbe pomeni ugotavljati dejansko stanje. Vendar z revizijo ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sicer pa ni nič protispisna ugotovitev o rezultatih pogajanj med pogodbenikoma, saj se je pritožbeno sodišče le strinjalo z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, in to tudi prepričljivo obrazložilo. V tem sporu pomenijo materialno pravo pogodbena določila, ki jih je sodišče s pomočjo zakonskih razlagalnih pravil pravilno uporabilo ob presoji toženkine obveznosti oziroma tožnikovih pravic. Revizija se osredotoča predvsem na pomen izraza naglo iz definicije pojma nezgode po prvem odstavku 5. člena Splošnih pogojev ("Za nezgodo se šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost ..."). Trdi, da gre za nezgodo le takrat, če se pripeti v trenutku, hipoma (slednji izraz ponovi večkrat, kar je nekorektno, ker hipoma ali hipno pomeni nekaj drugega kot naglo). To bi držalo, če bi pri opredelitvi pojma nezgode v zavarovalnih pogojih, ki jih je sestavila, uporabila ta izraza: trenutno, hipoma. Tega pa ni storila in se je odločila za izraz naglo, torej prislov, ki se uporablja po SSKJ v besednih zvezah kot čas naglo beži, naglo govoriti, naglo stopati, in ki izraža, da dejanje zgodi hitro, v kratkem času. To pa se sklada, kot je že opazilo prvostopenjsko sodišče, z opredelitvijo posamičnih primerov nezgode, naštetih v tretjem odstavku 5. člena Splošnih pogojev, po katerih se za nezgodo štejejo tudi zastrupitev s hrano ali s kemičnimi sredstvi, zastrupitev zaradi vdihavanja plinov ali strupenih par, zadušitev zaradi zasipanja kakor tudi zaradi vdihavanja pare ali plinov, za delovanje rentgenskih in radijskih žarkov. V vseh naštetih primerih praviloma ne gre za hipen učinek, marveč za dogajanje, ki traja nekaj časa. Če bi izraz naglo razlagali tako, kot skuša prikazati revizija, bi bila definicija nezgode v nasprotju z naštetimi primeri. Ob tem: nič nerazumljiva in pravno zmotna ni ugotovitev pritožbenega sodišča, da zmrzline v konkretnem primeru niso zajete v 9. točki tretjega odstavka 5. člena Splošnih pogojev ("Za nezgodo se šteje tudi delovanje temperature ali slabega vremena, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izpostavljen zaradi nezgode, ki se je neposredno pred tem zgodila ..."), ker pač ni šlo za to, da bil tožnik izpostavljen učinkovanju temperature ali slabega vremena zaradi nezgode. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo pri tožniku do zmrzlin med samim alpinističnim delovanjem. Pravilna je potemtakem uporaba prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev. Torej že z besedno (jezikovno) in logično razlago pridemo do sklepa, da izraz naglo pomeni glede na časovno dimenzijo več kot hipoma. Ne le samo besedilo, marveč tudi namen pogodbenikov - Planinske zveze Slovenije kot sklenitelja zavarovanja in toženke kot zavarovalne družbe upravičuje razlago, da so bile zmrzline kot najpogostejši riziki zajete z zavarovanjem. Predstavniki sklenitelja so le-to med pogajanji posebej izpostavili, toženka pa temu ni oporekala. Nasprotne revizijske trditve niso upoštevne, ker gre spet za nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Slednje velja tudi za novo trditev, da je Planinska zveza Slovenije že poprej uveljavljala zahtevek iz naslova zmrzlin po nezgodnem zavarovanju, ki pa je bil zavrnjen. Nasprotno, toženka sama je opozorila, da gre v tej zadevi za pomemben primer, ki bo vplival na prakso zavarovalnic (mimogrede, ta se je očitno že izoblikovala, vsaj pri naši največji zavarovalnici; gl.: Milan Viršek, Pregled zavarovalne prakse, april 2002, Zavarovalnica Triglav, odločba iz arbitražne prakse A65!). Sicer pa je toženka med svojimi navedbami izjavila, da je zavarovalnica izplačala zavarovalnino (celo) v primeru ozeblin Z.P., ni pa navedla nobenih primerov zavrnitve zahtevkov zaradi zmrzlin. Nižji sodišči sta po vsem povedanem pravilno razlagali pomen v tej zadevi relevantnih pogodbenih določil (99. člen ZOR). Tako sta razjasnili pomen in učinek spornih pogodbenih določil. Ta potemtakem niso nejasna. Ob takšnem stanju stvari pa ne pride v poštev uporaba zakonske določbe 100. člena ZOR kot razlagalnega pravila v posebnih primerih. Ta se uporabi namreč le v primerih formularnih pogodb, za kar sicer gre v tem primeru (Splošni in dopolnilni pogoji, ki jih je pripravila tožena stranka), če so pogodbena določila nejasna. Ker slednji pogoj manjka, je treba pritrditi reviziji v tem delu. Vendar dejstvo, da sta sodišči uporabili tudi 100. člen ZOR, ne vpliva na sicer materialnopravno pravilno razsojo v tem sporu. Sodišče je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je glede spornega temelja odgovornosti toženke zavzelo stališče, da je tožnik kot zavarovanec upravičen do izplačila zavarovalne vsote na podlagi nezgodnega zavarovanja, ker so zmrzline, ki jih je dobil med odpravo Anapurna 95, zajete z zavarovanjem. Uveljavljana revizijska razloga nista podana. Zato je sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev v revizijskih stroških je zajeta z zavrnilnim izrekom te odločbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).