15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 294/2005 z dne 6. 12. 2005 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev, da je pisno opozorilo delodajalca o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve delovne obveznosti nezakonito, in ugotovitev, da je to brez pravnega učinka. Delovno sodišče prve stopnje je njeno tožbo zavrglo. Presodilo je, da o tožbenem zahtevku pritožnice ni mogoče odločiti, ker Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 – v nadaljevanju ZDR) v 204. členu za to vrsto spornega razmerja ne predvideva sodnega varstva. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo ter sklenilo, da v obravnavni zadevi dopusti revizijo. Vrhovno sodišče je uvodoma ugotovilo, da je pritožnica s tožbo uveljavljala dva ugotovitvena zahtevka, da nižji sodišči pogojev za vložitev ugotovitvene tožbe nista ugotavljali, sodišče prve stopnje pa je odločilo o zahtevku, ki sploh ni bil postavljen. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je ugotovitvena tožba oblika pravnega varstva, ki jo ureja procesno pravo, in nima opore v materialnem pravu. Zato so tudi ugovori v pravnih sredstvih zoper ugotovitvene sodbe lahko le ugovori procesnega, ne pa materialnopravnega značaja. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da procesnih kršitev pritožnica v reviziji ni uveljavljala. Izrecno je uveljavljala le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ker do uporabe materialnega prava ni prišlo in zato zatrjevani revizijski razlog ni podan, je Vrhovno sodišče revizijo pritožnice zavrnilo.

Pritožnica, nezadovoljna z odločitvijo Vrhovnega sodišča, vlaga zoper to odločitev ustavno pritožbo. Zaradi onemogočanja varstva zaposlitve navkljub očitnim zlorabam delodajalca naj bi ji bile kršene pravice iz 49. in 66. člena Ustave. Z odstopom od sodne prakse naj bi ji bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, s pristranskim odločanjem pa pravica iz 23. člena Ustave. Vrhovno sodišče, ki naj bi ignoriralo vsebino revizije, naj bi ji kršilo tudi pravico iz 25. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano odločbo. Stroške v zvezi z ustavno pritožbo priglaša po Odvetniški tarifi.

B.

3.Pritožnica izpodbija sklep Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve, je pritožnica izrecno uveljavljala ugotovitveni zahtevek. Vrhovno sodišče je njeno revizijo zavrnilo, ker je v reviziji uveljavljala zgolj revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ni pa uveljavljala revizijskih ugovorov procesne narave. Ob tem je poudarilo, da je v obravnavani zadevi šlo za procesno odločitev in da do uporabe materialnega prava sploh še ni prišlo. Glede na to, da Vrhovno sodišče ni vsebinsko obravnavalo njene revizije, pritožnica ne more utemeljiti ustavne pritožbe z navedbami o zatrjevanih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki naj bi jih storilo Vrhovno sodišče ob vsebinskem odločanju o njeni reviziji. Ustavno sodišče zato tudi ni moglo obravnavati njenih navedb, ker se te po vsebini nanašajo na odločitvi nižjih sodišč in ne na odločitev Vrhovnega sodišča. Relevantnih ustavnopravnih razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijano odločitev Vrhovnega sodišča, pa pritožnica ne navaja.

4.Pomemben bi bil lahko le očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (pritožnica pomotoma navaja, da gre za kršitev 25. člena Ustave), ki naj bi jo storilo Vrhovno sodišče s tem, ko naj ne bi obravnavalo revizijskega očitka, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na njene pritožbene navedbe o povzročeni materialni škodi. Vendar je ta očitek neutemeljen. Višje delovno in socialno sodišče ji je na ta očitek namreč izčrpno odgovorilo.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Po prvem odstavku 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede prijavljenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena, prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v

skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan