19. 9. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marka Ljolja, Vodice, ki ga zastopa mag. Matevž Krivic, Medvode, na seji 19. septembra 2014

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 457/2013 z dne 24. 4. 2013 v zvezi s plačilnim nalogom Policijske postaje Medvode št. PN-104854944 z dne 5. 11. 2012 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo, navedeno v 1. točki izreka, s katero je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo njegovo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Medvode. Meni, da gre v njegovem primeru za odločanje o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve, saj naj bi bil Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v neskladju z 2., 22. in 25. členom Ustave, ker kaznovanemu za prekršek ne daje nobenega rednega ali izrednega pravnega sredstva niti kadar gre za očitno napačno sodno odločitev. Pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve, pa naj bi bilo tudi vprašanje, ali je v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in v skladu z 29. členom Ustave, da sodišče izreče kazensko sankcijo, ne da bi se obsojeni pred sodiščem lahko zagovarjal. Hkrati zatrjuje, da sta tako policija kot tudi sodišče očitno napačno uporabila materialno pravo s tem, ko naj bi napačno razlagala pomen prometnega znaka, ki naj ga pritožnik pri svoji vožnji ne bi upošteval in s tem storil očitani prekršek. Navedeno naj bi uveljavljal tako v hitrem postopku kot tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo, vendar naj bi mu sodišče sodilo v nenavzočnosti.

2.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ZP-1. Poleg že navedenega v 1. točki te obrazložitve v zvezi s tem zatrjuje, da je ureditev, ki Ustavnemu sodišču prepušča saniranje očitnih napak, storjenih pri sojenju o prekrških na okrajnih sodiščih, neracionalna in pomeni kršitev 25. člena Ustave.

3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za taka akta gre v zadevi pritožnika. Pritožnik predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS. Po tej določbi bi šlo za posebej utemeljen primer, če bi šlo za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Tega pogoja pritožnik ni izkazal. To, da hkrati vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZP-1, samo po sebi izjemne obravnave ne utemelji. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudnikov pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ZP-1 je temeljil na ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče iz navedenega razloga zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijane določbe v pobudnikovi zadevi ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti ZP-1. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ter tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič, ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

dr. Jadranka Sovdat

Podpredsednica