Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Da lahko stečajni upravitelj vodi posle, mora biti seznanjen z vso dokumentacijo in pisanji, naslovljenimi na stečajnega dolžnika, najsi bodo sodna ali izvensodna.
Druge fizične osebe kot stečajnega upravitelja, ki bi lahko sprejela izjavo volje, načeloma pri stečajnemu dolžniku ni. Ta sicer lahko pooblasti druge osebe za prevzem pisanj, česar ni dolžan in predlagatelj pooblastila drugemu ne zatrjuje.
Določba je specialna in četudi se izrecno ne nanaša na vročanje izvensodnih pisanj, jo je potrebno tako razlagati.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog predlagatelja za splošni vpis spremembe glede subjekta vpisa, s katerim zahteva vpis izključitve družbenika. Iz predloženega notarskega zapisnika skupščine predlagatelja z dne 20. 1. 2021 s priloženimi dokazili o vabilu družbenikoma ter seznamom prisotnih in zastopanih družbenikov na skupščini predlagatelja z dne 20. 1. 2021 je razvidno, da je bilo vabilo poslano na naslov L., ..., čeprav se vročitve družbeniku N. d.d. - v stečaju zaradi začetka stečajnega postopka opravljalo po stečajnemu upravitelju. Ni sporno, da je na skupščini 20. 1. 2021 bil sprejet sklep o izključitvi družbenika N. d.d. - v stečaju. Navedeni družbenik ni bil prisoten na skupščini. Vabilo bi moral predlagatelj vročati stečajnemu upravitelju, saj je ta 29. 7. 2020 pridobil pooblastilo za zastopanje in vodenje družbe N. d.d. - v stečaju. Poslovodstvu navedene družbe je prenehalo pooblastilo z dnem začetka stečajnega postopka. Predlagatelj ni izkazal vročitve vabila na skupščino stečajnemu upravitelju, zato izključeni družbenik ni bil pravilno vabljen na skupščino. Stečajni upravitelj je tisti, ki pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in za vodenje družbe v stečaju. Ta podatek je vpisan v sodni register in velja za vse postopke.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navaja, da iz notarskega zapisa skupščine predlagatelja izhaja, da je bilo vabilo na skupščino 20. 1. 2021 posredovano družbeniku N. d.d. - v stečaju na njegov poslovni naslov, vpisan v sodnem registru. Družbenik je vabilo na skupščino prejel 13. 1. 2021, kot izhaja iz priložene podpisane povratnice družbenika in je bil pravilno seznanjen s sklicano skupščino.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo vabilo na skupščino poslano družbeniku N. d.d. - v stečaju na naslov L., ... (kar je poslovni naslov v AJPES-u), da predlagatelj ni izkazal vročitve vabila stečajnemu upravitelju in da družbenik N. d.d. - v stečaju ni bil prisoten na skupščini. Teh ugotovitev predlagatelj ne izpodbija. V pritožbi tudi ne navaja, da je bilo vabilo dejansko vročeno stečajnemu upravitelju na poslovnem naslovu, vpisanem v AJPES. Torej je bilo vročeno nekomu tretjemu, ki je bil prisoten na naslovu družbenika N. d.d. - v stečaju.
5. Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka v skladu s prvim in drugim odstavkom 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) je, da prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov. Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena tega zakona. Drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP v peti točki določa, da v stečajnem postopku upravitelj vodi posle stečajnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa: - pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom.
6. Da lahko stečajni upravitelj vodi posle, mora biti seznanjen z vso dokumentacijo in pisanji, naslovljenimi na stečajnega dolžnika, najsi bodo sodna ali izvensodna. Pravna oseba kot umetna tvorba lahko izjavlja voljo le po zakonitih zastopnikih, ki so fizične osebe. Zakon o gospodarskih družbah v 32. členu določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. To pomeni, da mora biti tudi volja drugih subjektov izjavljena zakonitemu zastopniku. Po začetku stečaja je to stečajnemu upravitelju. Druge fizične osebe kot stečajnega upravitelja, ki bi lahko sprejela izjavo volje, načeloma pri stečajnemu dolžniku ni. Ta sicer lahko pooblasti druge osebe za prevzem pisanj, česar ni dolžan in predlagatelj pooblastila drugemu ne zatrjuje.
7. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na 251. člen ZFPPIPP, ki določa, da je treba po začetku stečajnega postopka vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju: 1. v primeru iz 5. točke tretjega odstavka 110. člena tega zakona: na poslovni naslov pravnoorganizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisan v register po tretji alineji 2. točke drugega odstavka 229. člena tega zakona. 2. v drugih primerih: na njegov naslov, vpisan po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 229. člena tega zakona. Določba je specialna in četudi se izrecno ne nanaša na vročanje izvensodnih pisanj1, jo je potrebno tako razlagati. Zato se vsa pisanja za stečajnega dolžnika pošiljajo na naslov stečajnega upravitelja in on je naslovnik pisanj.
8. V pritožbi izpostavljena odločba Vrhovnega sodišča RS I Up 189/2015 pravzaprav potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Če je sodišče prve stopnje v enem od prejšnjih registrskih zadev vpisalo spremembe družbene pogodbe po sklepu skupščine, ki naj bi bila sklicana na identičen način, kot skupščina 20. 1. 2021, to ni razlog, da bi moralo enako odločati v tej zadevi. Ker predlagatelj ni vročal vabila stečajnemu upravitelju na njegov naslov, ni pravilno sklical skupščine. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo predlogu predlagatelja.
9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
1 Zakon o poštnih storitvah, ki ureja izvensodno (predsodno) vročitev (sklep VSL I Ip 1041/2016), v drugem odstavku 41. člena potrjuje pravilnost odločitve: priporočene in vrednostne poštne pošiljke se vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena in vrednostna pošiljka vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk. Če stečajni upravitelj ne pooblasti drugega, je lahko samo on pooblaščen za sprejem.