Jedro

ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče dovoli stranki, ki je zamudila rok za kakšno pravno dejanje in je zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje, da ga opravi pozneje, če spozna, da je rok zamudila iz upravičenega vzroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prva toženka sama krije svoj strošek odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 12. 2021 zavrglo tožbo zoper prvo toženo stranko, ker tožnik ni predložil potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, kot je to določeno v četrtem odstavku 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv). Tožnik je zoper takšno odločitev vložil pritožbo in hkrati zaradi zamude pritožbenega roka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, pritožbo zoper zgoraj omenjeni sklep pa kot prepozno zavrglo.

2. Tožnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagal, da ga razveljavi. Navedel je, da je več kot en mesec prebival v tujini (BIH) iz upravičenih razlogov, in sicer zaradi bolezni in kasneje smrti mame. Sodišču ni bilo možno odgovoriti, glede na to, da se je nahajal v tujini in bil zaseden zaradi pomoči materi. Materinih zdravstvenih težav ni mogel predvideti, še manj, da bo umrla. Sodno pisanje je prevzela njegova partnerka, zato je bilo prejemanje pošte zagotovljeno. Ker je bil zaseden z drugim obveznosti v tujini, se ni mogel seznaniti s sodno pošiljko in sodišču nanjo odgovoriti. Sodišče bi moralo njega in njegovo partnerko zaslišati, da bi pojasnila vse relevantne okoliščine.

3. Prva toženka je bila seznanjena s pritožbo tožnika in je nanjo odgovorila. Predlagala je njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku (ZPP1) v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče dovoli stranki, ki je zamudila rok za kakšno pravno dejanje in je zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje, da ga opravi pozneje, če spozna, da je rok zamudila iz upravičenega vzroka. Tožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je zamudil rok za vložitev pravnega sredstva zaradi bivanja v tujini v daljšem obdobju. Navedel je še, da je sodno pisanje prejel od partnerke A. A. potem, ko se je vrnil iz tujine (BIH). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da zgolj bivanje v tujini samo po sebi ni upravičen vzrok za zamudo roka oziroma upravičena okoliščina zaradi katere tožnik ne bi mogel pravočasno vložiti pritožbe. Navedlo je še, da je stranka dolžna v primeru daljšega bivanja v tujini poskrbeti za sprejem pošte in s tem za pravočasno seznanitev s procesnimi dejanji. Takšno stališče prvostopenjskega sodišča sicer ne drži na sploh, je pa pravilno glede na okoliščine konkretnega primera. Tožnik bi moral računati s tem, da bodo v postopku, ki ga je sam začel, opravljene vročitve sodnih pisanj in tudi poskrbeti za seznanitev z njihovo vsebino. Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da ga njegova partnerka, ki je prevzela sklep sodišča prve stopnje, z njim ni seznanila. Če ga ne bi seznanila, bi lahko šlo za razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi bilo mogoče razlog za zamudo roka pripisati ravnanju tretjega, za katerega tožnik ne bi odgovarjal. Vendar pa tega pritožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni zatrjeval, tega pa ne navaja niti v pritožbi. V pritožbi je navedel, da se s sodno pošiljko ni mogel seznaniti in sodišču odgovoriti, ker je bil v tujini zaseden z drugimi obveznostmi. Okoliščin, ki bi mu onemogočale seznanitev s sklepom sodišča prve stopnje in vložitev pritožbe, pa ni navedel2. Iz tožnikovih pomanjkljivih in nesklepčnih dejanskih navedb ne izhaja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno (brez naroka) zavrnilo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožniku poskušena vročitev sklepa o zavrženju tožbe 3. 1. 2022. Ker mu sodnega pisanja ni bilo mogoče vročiti, niti ga ni bilo mogoče izročiti kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, je bilo navedenega dne puščeno obvestilo o poskusu vročitve v hišnem predalčniku, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP). Ker sodno pisanje v navedenem roku ni bilo prevzeto, mu je bilo puščeno v hišnem predalčniku. Zadnji dan roka za vložitev pritožbe je bil 2. 2. 20223, tožnik pa je pritožbo vložil 1. 3. 2022, torej skoraj mesec dni po preteku zakonskega roka. Sodišče prve stopnje jo je zato pravilno zavrglo kot prepozno.

7. Tožnikova pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo prve toženke temelji na določilih prvega odstavka 155. člena v zvezi z 165. členom ZPP. Pritožbeno sodišče ocenjuje navedeni strošek kot nepotreben, zato ga je prva toženka dolžna kriti sama.

1 Uradni list RS, št. 26/1999 in nadaljnji. 2 Tožnik je šele v pritožbi navedel, da so bile razlog njegovega bivanja v tujini zdravstvene težave matere. Gre za neupoštevno pritožbeno dejansko novoto, saj bi navedeno dejansko okoliščino tožnik lahko navedel že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sicer pa pritožnik niti v pritožbi ni navedel, kako naj bi ga navedena okoliščina ovirala pri možnosti seznanitve s sodnim pisanjem in odgovorom nanj. 3 Ne pa 3. 2. 2022, kot je navedlo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa.