Jedro

Sklep o (ne)odložitvi izvršbe se po vsebini nanaša le na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg in vsebino, zato ne spada med sklepe, za katere ZUS-1 določa, da se lahko izpodbijajo v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sklepoma je vinarski inšpektor zavrnil zahtevi A.A. (v nadaljevanju tožnik) za odložitev upravne izvršbe po sklepih vinarske inšpekcije št. 0616-715/2011-6 z dne 22. 4. 2011 v zvezi z odločbo istega organa št. 0616-715/2011-26 z dne 29. 9. 2011 z odločbo istega organa št. 0616-715/2011-4 z dne 4. 3. 2011. Iz obrazložitve obeh sklepov izhaja, da je vinarska inšpekcija, po izvršljivosti izpodbijanih sklepov, s katerima sta bili tožniku izrečeni denarni kazni, pri organu pristojnem za izvrševanje denarnih terjatev iz naslova denarnih kazni (v nadaljevanju carinski organ) vložila predlog za izvršbo. Carinski organ je zato izdal sklep o davčni izvršbi DT 4933-72052/2012-2 z dne 7. 9. 2012. Tožnik pa je pri vinarski inšpekciji kot predlagatelju izvršbe vložil zahtevi za odlog izvršitve izrečenih mu denarnih kazni. Navedeni tožnikovi zahtevi je vinarska inšpekcija obravnavala v skladu z 293. členom ZUP. Po citiranju določbe tretjega odstavka navedenega člena je vinarska inšpekcija na podlagi ugotovitve da sta postala sklepa z dne 22. 4. 2011 in z dne 29. 9. 2011 izvršljiva, zaključuje da tožnikovi zahtevi nista utemeljeni.

Tožnik je zoper izpodbijana sklepa vložil pritožbi, ki sta bili z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje številka 0616-2978/2012 z dne 16. 1. 2012 kot neutemeljeni zavrnjeni.

Tožnik v tožbi in njeni dopolnitvi navaja, da se ne strinja z izpodbijanima odločitvama vinarskega inšpektorja z dne 26. 10. 2012, s katerima je bila zavrnjena njegova zahteva za odložitev prisilne izvršitve sklepov, s katerima sta mu bili izrečeni denarni kazni v višini 250,00 in 350,00 EUR. Sodišču smiselno predlaga naj izpodbijana sklepa odpravi in zadevo vrne organu 1. stopnje v ponoven postopek. Ob zatrjevanju, da mu bo z izvršitvijo izrečenih denarnih kazni, nastala škoda, saj se mu z izvršbo odvzema sredstva, ki so potrebna za tekoče poslovanje, sodišču v dopolnitvi tožbe predlaga, da z začasno odredbo zadrži izvrševanje izpodbijanih sklepov.

K točki I. izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Sklep o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se po vsebini nanaša le na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg in vsebino. S sklepi pa se v upravnem postopku odloča le o vprašanjih, ki se tičejo postopka oziroma o vprašanjih, ki se kot postranska pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo (226. člen ZUP).

Z izpodbijanima sklepoma, ki se nanašata zgolj na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Poleg tega pa iz določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bil odlog izvršbe pravica strank, ki bi bila lahko iztožljiva, saj je organu pristojnemu za izvršbo dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku o predlogu za odlog izvršbe, če je zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo.

Iz izpodbijanih sklepov je razvidno, da je bila pritožba zoper odločbo o izreku denarne kazni v višini 250,00 EUR zavrnjena dne 3. 6. 2011, zoper sklep o denarni kazni v znesku 350,00 EUR pa dne 19. 1. 2012, oba navedena upravna akta pa sta postala pravnomočna (prvi s sodbo III U 189/2011-13 z dne 16. 10. 2012, zoper drugega pa upravni spor ni bil sprožen). Ker sta bila v obravnavanem primeru oba izvršilna naslova že pravnomočna to pomeni, da upravni organ v času izdaje izpodbijanih sklepov ni imel več pooblastila za odločanje o tožnikovi zahtevi za odložitev izvršbe.

Pri odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP upravni organ odloča s sklepom. Ker s tem sklepom postopek o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan, izpodbijana sklepa ne spadata med sklepe, za katere ZUS-1 določa, da se lahko izpodbijajo v upravnem sporu.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo v okviru predhodnega preizkusa po 36. členu ZUS-1 iz razloga po 4. točki prvega odstavka tega člena, ker je bila vložena zoper upravni akt, ki ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

K točki II. izreka: Zahtevo za izdajo začasne odredbe je sodišče zavrglo.

Po določbi prvega odstavka 32. člena ZUS-1, je obstoj dopustne tožbe procesna predpostavka za odločanje o predlagani začasni odredbi. Ker je sodišče tožbo zavrglo, je posledično zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.