Jedro

Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

Izrek

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vodijo kot št. X Ips 720/2007, X Ips 721/2007 in X Ips 722/2007, se združijo v skupno obravnavo in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 720/2007. II. Revizije se zavržejo.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, navedene v uvodu tega sklepa, je tožeča stranka dne 9.10.2007 po odvetniku vložila revizije. Njihovo dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US).

K 1. točki izreka:

2. V obravnavanih primerih gre za več postopkov o istem predmetu, saj se z vloženimi revizijami (ki vse vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, poleg tega sta v vseh primerih isti tudi stranki spora. Ker torej obravnavane zadeve izpolnjujejo pogoje za združevanje postopkov, je vrhovno sodišče, upoštevaje načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka (prvi. odstavek 11. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP; Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 42. člena ZUS-1 samo združilo navedene postopke v skupno obravnavo in odločanje.

K 2. točki izreka:

3. Revizije niso dovoljene.

4. Z izpodbijanimi pravnomočnimi sodbami je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentove tožbe zoper odločbe Carinskega urada Ljubljana, s katerimi je bilo revidentu naloženo plačilo uvoznih dajatev v različnih zneskih za blago, uvoženo po posameznih carinskih deklaracijah. Prvostopenjski carinski organ je sporne odločbe izdal po tem, ko je bila ugotovljena uvrstitev carinskega blaga v nepravilno tarifno številko Kombinirane nomenklature carinske tarife. Pritožba zoper prvostopne odločbe je tožena stranka zavrnila.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po ustaljeni upravno sodni praksi vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svojem sklepu, št. Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče vrhovnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Revidentova pavšalna navedba vrednosti spora v višini 25.000,00 EUR ne zadosti njegovemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o dovoljenosti revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje veljavnosti pooblastila državne podsekretarke A.A. Ta je namreč podpisala odločbo druge stopnje po pooblastilu ministra za finance B.B. z dne 10.1.2003, ki pa v času odločanja v carinskih postopkih na drugi stopnji ni bil več minister. Nova Vlada Republike Slovenije je zaprisegla dne 3.12.2004 in obenem je bil imenovan novi minister za finance C.C. Revident meni, da pooblastilo državne podsekretarke ne izhaja iz zakona, temveč od osebe ministra. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 22/05-UPB1) v 28. do 32. členu pooblašča za odločanje v upravnem postopku zgolj predstojnika organa.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. V obravnavanih primerih je vsebina zadeve vprašanje, ali je bil postopek naknadnega obračuna carinskega dolga izveden pravilno in zakonito. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (pooblastilo državne podsekretarke), zato ni pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavanih zadev, ampak stransko vprašanje, ki ga navaja zgolj kot razlog za dovoljenost revizij. Sodna praksa sodišča prve stopnje je v zvezi s tem vprašanjem enotna (opr. št. U 1533/2005 z dne 6.11.2006, opr. št. U 469/2005 z dne 25.9.2006, opr. št. U 2001/2005 z dne 16.4.2007, opr. št. U 1199/2006 z dne 18.6.2007 in druge), kar kaže na jasen pravni položaj. Poleg tega je vrhovno sodišče glede tega stranskega vprašanja v zadevi X Ips 1783/2006 zavzelo enako stališče, kot je uveljavljeno v sodni praksi sodišča prve stopnje, v skladu s katero pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.

9. Ker torej vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, niti ni podan odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča niti neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, zatrjevani pogoji za dovoljenost revizij niso izpolnjeni. Zato je vrhovno sodišče revizije kot nedovoljene zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. V skladu z določilom prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) revident sam nosi stroške revizijskega postopka.