Jedro

Spor iz aktivne politike zaposlovanja ni socialni spor, temveč je civilni, premoženjski spor iz pogodbenega razmerja. Za reševanje tovrstnih sporov je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je v tožbi, vloženi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani dne 24.6.2005, navajala, da je s toženo stranko sklenila dve pogodbi: o sofinanciranju stroškov samozaposlitve in o pomoči pri samozaposlitvi. Ker tožena stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila (samozaposlitev najmanj za obdobje dveh let), Zavod v skladu s pogodbo zahteva vračilo prejetih sredstev.

Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom opr. št. V P 2099/2005-13 z dne 8.12.2005 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Štelo je, da spor spada med socialne spore, za katere 7. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) predpisuje pristojnost socialnega sodišča. Zavod je toženca kot brezposelno osebo vključil v program aktivne politike zaposlovanja, ki jo kot temeljno pravico brezposelne osebe ureja ZZZPB. Tako naj bi Vrhovno sodišče že odločilo v zadevi opr. št. VIII R 41/2005. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki je po določilih 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list Republike Slovenije, št. 36/2004 - ZPP) pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med sodišči razne vrste. V predlogu navaja, da spor ne spada med socialne spore, za katere ZDSS-1 predpisuje pristojnost socialnega sodišča. Tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti uveljavlja vračilo sredstev, ki so bila odobrena toženi stranki za izboljšanje zaposlitvenih možnosti v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Ker gre za spor iz sklenjene pogodbe, gre za civilni oziroma premoženjski spor.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno okrajno sodišče. Vrhovno sodišče je v podobnih sporih o pristojnosti med socialnim in rednim sodiščem že odločalo (sklepi opr. št. VIII R 14/2004 z dne 6.9.2004, VIII R 22/2004 z dne 10.12.2004, VIII R 23/2004 z dne 10.12.2004, VIII R 7/2005 z dne 17.3.2005 in VIII R 75/2005 z dne 22.12.2005). V teh primerih je enako odločilo, da je v tovrstnih sporih pristojno sodišče splošne pristojnosti, ker ne gre za enega od izrecno določenih socialnih sporov. V navedenih zadevah je Vrhovno sodišče odločalo na podlagi 5. člena ZDSS, vendar tudi novi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1) ni prinesel sprememb v določbah o pristojnosti v socialnih sporih, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev.

V predmetnem sporu ne gre za spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti (točka a. 3. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). Prav tako ne gre za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev ali spor o povrnitvi škode, ki bi jo zavarovanec povzročil zavodu (drugi odstavek 7. člena ZDSS-1). Pravice iz (obveznega) zavarovanja za primer brezposelnosti so navedene v 17. členu ZZZPB in za odločanje o teh pravicah oziroma v zvezi s temi pravicami je pristojno odločati socialno sodišče v socialnem sporu.

Gre za pravice iz obveznega zavarovanja, ne pa za vse pravice brezposelnih oseb (16. člen ZZZPB), med katere po določbi 4. b člena ZZZPB spada tudi (temeljna) pravica do vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti. Vprašanje je lahko, ali se tudi ta pravica uveljavlja po enakem postopku, kot pravice iz obveznega zavarovanja, torej po določbi 45. člena ZZZPB, kjer je sodno varstvo zagotovljeno pred socialnim sodiščem. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za spor o pravici do vključitvi v programe aktivne politike zaposlovanja, temveč za spor zaradi kršitve pogodbe med Zavodom in samozaposleno brezposelno osebo - takrat kot samostojnim podjetnikom posameznikom.

V obravnavani zadevi tako ne gre za nobenega od izrecno naštetih socialnih sporov, temveč gre za spor med brezposelno osebo in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 49. členu ZZZPB oziroma 38. in 41, členu Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 64/2001). Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo med zavodom in uporabnikom storitev oziroma prejemnikom (sredstev). Zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Tudi v zadevi opr. št. VIII R 41/2005 je šlo neposredno za spor med Zavodom in brezposelno osebo glede pravic iz okvira aktivne politike zaposlovanja. V tej okoliščini se je spor razlikoval od drugih podobnih sporov o pristojnosti, kjer je šlo za pogodbe med Zavodom in delodajalcem. Ni pa bilo razlike v tem, da gre za spor o pravicah iz aktivne politike zaposlovanja. Zato je Vrhovno sodišče, ne glede na drugačno odločitev v zadevi VIII R 41/2005, odločilo enako kot v vseh drugih primerih, da spor iz aktivne politike zaposlovanja ni socialni spor, temveč je civilni, premoženjski spor iz pogodbenega razmerja. Za reševanje tovrstnih sporov pa je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 19. člena ZDSS-1, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno okrajno sodišče in sicer sodišče v Ljubljani, kot splošno krajevno pristojno za toženca (prvi odstavek 46. člena ZPP).